reset-restart-delavnice

Predavanje: o stresu in njegovih posledicah

Raziskave potrjujejo, da telo v stresu izklaplja vse sisteme, ki niso bistveni za trenutno preživetje: imunski sistem, rast, razmnoževanje in prehranjevanje. Ker stres oslabi imunski sistem, smo bolj dovzetni za vse bolezni. Stres lahko zlepi naše arterije, omeji pretok krvi in ogrozi zdravje našega srca. Ko se počutimo ogrožene, se arterije razširijo, zato srčna mišica ne dobi dovolj krvi, to pa lahko privede do srčnega infarkta. Stres povzroča razjede na želodcu, uničuje kromosome, pobija možganske celice in krči možgane. Krči hipokampus, predel v možganih, ki je center za učenje in spomin. Kemija v možganih je v kroničnem stresu podobna tisti, ki jo vidite na slikah klinično depresivnih ljudi, sočasno pa dolgotrajen stres poveča nevarnost depresije.

Stresni odziv pa ni bil ustvarjen, da bi postal »kuga 21. stoletja«, globalna epidemija in razlog za številne, med njimi tudi smrtonosne bolezni. Je darilo narave človeku, rezervni sklad dodatnih zalog energije in moči v izjemnih (!) primerih življenjske ogroženosti. Adrenalin, ki se takrat sproži, nam podvoji ali celo potroji moči, da zbežimo, kar nas nesejo noge, ali pa se uspešno spopademo z mnogo močnejšim sovražnikom. Živalim in človeku od pradavnine omogoča preživetje. Brez tega »programa« se ne bi mogli učinkovito odzivati na zunanje okoliščine in se soočati z življenjskimi nevarnostmi ali mnogo močnejšimi zvermi.

Zakaj je narava predvidela stresni odziv »boj/beg/zmrzni« in kaj se takrat odvija v našem telesu in v možganih?  Zakaj se zaradi kroničnega stresa ali pretresa sesujejo osnovni gradniki možganov (nevroni) in prenašalci sporočil med njimi (nevrotransmiterji)? Kakšne oblike samopomoči priporoča sodobna nevroznanost? Si je z nevrogenezo in nevroplastičnostjo mogoče obnoviti možgane? Kaj pa nevrotransmiterji: so izhod za njihovo obnovo res le antidepresivi ali tudi znanstveno preizkušene diete, kot je serotoninska dieta, ki je nastala na uglednem MIT? In kakšna je meditacija čuječnosti, ki jo priporoča britanski Nacionalni inštitut za zdravje in klinično odličnost Velike Britanije in je dokazljivo enako učinkovita kot antidepresivi?

naroči predavanje

Delavnica: o regeneracijskih tehnikah

Kronični stres, pretres in travme pustijo posledice tako na naših telesih kot tudi v naši psihi. Zaskrbljujoč je porast sodobnih psihosomatskih bolezni kot so depresija, anksioznost, fibromialgija, bolečinski sindrom, izgorelost, kronična utrujenost, avtoimunske bolezni, idr .

Na epidemijo depresije opozarja tudi Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization, WHO). Ta ocenjuje, da bo depresija leta 2020 v svetovnem merilu drugo največje zdravstveno breme. V nekaj letih bo postala bolj zlovešča kot bolezni srca in ožilja, artritis in številne oblike raka. WHO je na svoji spletni strani marca 2017 navedla: »Depresija je glavni vzrok bolezni in nezmožnosti za delo v svetovnem merilu. Po zadnjih ocenah WHO z depresijo danes živi več kot 300 milijonov ljudi. Med letoma 2005 in 2015 se je povečala za več kot 18 odstotkov.«

Na delavnici je predstavljenih nekaj tehnik za fizično, psihično in duhovno regeneracijo po pretresu in travmi ter zoper psihosomatske boleznih. To so tehnika tresenja (za telo), tapkanja (za čustva in misli) in meditacije (za duhovno moč).

naroči delavnico