Poljudnoznanstveni priročnik o človekovih temeljnih pravicah in psiholoških mehanizmih, pripovedovan skozi avtoričino osebno življenjsko zgodbo in osvetljen s spoznanji iz psihologije, (nevro)znanosti in duhovnosti.
Zlorabe (spolne, fizične, čustvene), travme, rane in programiranja otroštva so oblikovali očala, skozi katera vidimo, doživljamo, razumemo in interpretiramo sebe, druge in svet. Živimo življenje, ki ga ustvarjajo naša prepričanja, naše vedênje in obrambe, naši odzivi. Če hočemo zgraditi drugačno prihodnost, moramo spremeniti psihološke mehanizme, ki so nastali v preteklosti. V možganih moramo ustvariti nove nevronske povezave.
Najnovejši znanstveni izsledki o stresu in psihosomatskih boleznih (izgorelost, depresija, fibromialgija, bolečinski sindrom) s tehnikami in metodami za psihofizično regeneracijo.
Knjiga je nastala po dveletni bolezni, ko sem za svoje nenavadne bolezenske simptome (smrtna utrujenost in popolna izčrpanost, bolečine, ki so se selile po telesu) iskala pojasnila in rešitve tako v nevroznanosti, medicini in psihologiji kot tudi v komplementarnih, holističnih in alternativnih zdravilnih sistemih.
Oprla sem se na izsledke najnovejših znanstvenih raziskav in vsebino preverjala na spletnih straneh ameriških in britanskih zdravstvenih in raziskovalnih ustanov, kot so klinika Mayo, Tehnološki inštitut Massachusettsa (MIT), Johns Hopkins Medicine, univerze Stanford, Harvard in Berkeley, Kalifornijski tehnološki inštitut idr.
V knjigi so pojasnjeni vzroki stresa in njihove posledice na telesu in psihi, delovanje možganov in stresni odzivi v njih, travme in njihovi telesni zapisi, povezanost možganov in črevesja. Zbrane so raznovrstne oblike samopomoči (prehrana, diete, zelišča in prehranski dodatki) ter preizkušene tehnike za fizično in psihično regeneracijo (tresenje in TRE, EFT, meditacija, idr.)
Po izobrazbi sem diplomirana literarna komparativistka, po poklicu pa sem bila petindvajset let novinarka in urednica, prvi sedem let pri tedniku Mladina in nato skoraj dvajset let pri časniku Delo. Področje mojega pisanja sta bili pretežno kultura in sodobna umetnost.
»A to so pravzaprav najmanj pomembne koordinate osebne izkaznice. Kdo sem jaz in kaj je moja identiteta? Sem nekaj, kar predstavljam svetu, da sem. Sem nekaj, kar drugi mislijo, da sem. In sem nekaj, kar resnično sem. Svoje pristno jedro sem dvajset let odkrivala v vsakodnevni meditaciji. Ta del mojega življenja je mnogo pomembnejši od vsega, kar sem spisala kot novinarka. Je izkušanje tistega dela sebe, ki se zaveda, da obstaja, ter tiste esence sebe, ki se zaveda, da se zaveda. Tja vodi in od tam izhaja smisel bivanja v trenutni človeški obliki z imenom, ki so mi ga nadeli, in s poklicem, ki sem ga opravljala. In mnogo bolj kot katerakoli šola so me izučila dolga samotna potovanja v oddaljene dežele Azije, Afrike, Srednje in Južne Amerike, med druge kulture, kjer ni nič pomenilo, da sem novinarka Dela, in kjer ni nič veljalo vse moje znanje o sodobni umetnosti, ker zanjo še slišali niso. Tam sem bila zgolj to, kar sem: človek.«