Medij: mesečnik Viva
Sprašuje: Jelka Šutej Adamič
Fotografije: Nada Žgank
Povezava na medij: http://www.viva.si/Novice/15617/V-novi-Vivi-reviji-za-bolj%C5%A1e-%C5%BEivljenje
Iz intervjuja:
»Deloholiki si ne spočijejo. Perfekcionisti pilijo svoje izdelke do neskončnosti. Prijazneži ne rečejo ne in grmadijo na svoja pleča več, kot zmorejo. Ljubeznivi ne postavijo meja in se izogibajo slehernim konfliktom. Sčasoma se jim ljudje popnejo na glavo. Dobrosrčni postavljajo druge na prvo mesto, namesto sebe. Če tovrstnega obnašanja ne spremenimo, ne bomo veliko storili za svoje okrevanje.«
»Vsaj človek je samosvoj, povsem raznoliki smo si. Neka situacija lahko mene povsem vznemiri, vas pa sploh ne. In obratno: vas lahko nekaj razjezi, mene pa niti oplazi ne. Na nas delujejo različni amalgami notranjih in zunanjih silnic. Ko se združijo v rušilni cunami, ta kaže, da moramo poseči na vse ravni svojega bivanja, v telo in psiho, v zunanje odnose in celo v preteklost.«
»Naj vas ne bo sram, niste šibki in tudi ne slabiči. Nasprotno. V izgorelost najpogosteje zruši najbolj marljive in delovne ljudi. In nenazadnje, kot vidim iz odzivov in pisem, knjiga daje upanje. Če sem se uspela prenoviti sama, se lahko tudi vi. Po enem od predavanj me objame ženska mojih let in mi solznih oči reče, Maja, ne veš, kakšno upanje mi daješ, kajti če je uspelo tebi, lahko tudi meni. Vem, kaj to pomeni, ker vem, kako dragoceno je bilo meni srečati kogarkoli, ki mi je takrat, ko je bilo najtežje, dajal tovrstno upanje, vero in moč.«
»Za avtoritarnega oblastnika ni boljšega, kot je prestrašen človek, ker ga povsem obvladuje in nadzira. Tak človek pa je ohromljen, paraliziran, nedelujoč. Hodi s sklonjeno glavo in ne govori, kar misli. Ima porezane peruti ustvarjalnosti in vedoželjnosti, zato ne raziskuje. Postane pasiven in brezbarven. Družba se na ta način ne more razvijati. Drvi v prepad, v pogubo.«
»Poiskati psihoterapevta in se z njim pogovoriti ni znak šibkosti, temveč odgovorne in osveščene skrbi za lastno duševno zdravje.«
