Bil je december 2015, teden dni pred božičnimi prazniki, ko sem bila v tretjem mesecu bolniške in sem od novega lastnika prejela odpoved. Dva tedna kasneje je leto končal z milijonom evrov profita. Ni mu gorelo pod nogami in podjetje ni propadalo. V mesecih, ki so sledila, je s palube pometal še nekaj ducatov zaposlenih in še večje število rednih honorarcev ter namesto nas nastavil nove, svoje ljudi.
Javnost je bila ogorčena. Nastalo je protestno pismo (glej spodaj), pod katerega se je v pičlih štirih dneh podpisalo več kot sto umetnikov, kulturnikov in direktorjev pomembnih slovenskih kulturnih institucij.
Nikoli ni bilo priložnosti, da bi se JAVNO ZAHVALILA vsem, ki so pismo podpisali. In seveda tistim, ki so ga pripravili, vrteli telefone in zbirali podpise.
Naj bo tokrat: HVALA.
“Maja, če bi jaz končal kariero s takšnimi zvenečimi imeni v svojo podporo, bi bil zelo zadovoljen,” me je povsem betežno v tistih volčjih, nadrealističnih dneh vzpodbujal eden od mednarodno bolj uspešnih slovenskih umetnikov.
Pismo je bila vrhunsko akrobatska kulturniška protestna akcija. Čeprav brez učinka.
A bo odšla v zgodovino.
NASLOVNA FOTOGRAFIJA: Nekaj dni po odpovedih v kulturni redakciji Dela so v Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi 22. december 2015 odprli razstavo z naslovom Krize in novi začetki: Umetnost v Sloveniji 2005 – 2015. Del razstave je bil posvečen tudi medijem v teh letih (glej naslovno fotografijo). Konča se z napisom v rdečih črkah: “Ob koncu leta 2015 sta dolgoletni novinarki kulturnega uredništva Dela Jelka Šutej Adamič in Maja Megla prejeli od Dela obvestilo o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.”
********************
Protestno pismo ob odpovedih, objavljeno v Delu, rubrika Pisma bralcev, str. 5, 24. 12. 2015
Marginalizacija sodobne umetnosti v medijih
Spodaj podpisani delavci v kulturi, umetniki, teoretiki ter predstavniki institucij in nevladnih organizacij opozarjamo, da se ob vse slabših pogojih dela in ustvarjanja hkrati stopnjuje medijska marginalizacija kulture, še zlasti sodobne umetnosti.
Simptom te situacije, ki interese kapitala postavlja pred kakršnekoli vsebine, je odpustitev dveh novinark kulturne redakcije Dela, Maje Megla in Jelke Šutej Adamič, ki že desetletja vztrajno in angažirano pišeta o umetnosti, kulturnih dogodkih, kulturni politiki, pogojih dela in socialnem statusu umetnikov. Ko tako ugledni novinarki, ki ju odlikujejo ne samo dolgoletne izkušnje in poznavanje kulturne problematike, ampak tudi angažiranost in podpora vsemu, kar je povezano z boljšimi pogoji dela v kulturnem prostoru, tako rekoč čez noč dobita odpoved, se resno sprašujemo, s kom si lastniki naše osrednje medijske hiše predstavljajo, da bodo oblikovali vsebino časopisa. Brez novinarjev z izkušnjami in znanjem ter brez etične odgovornosti do polja, ki ga novinarji pokrivajo, so naši časopisi obsojeni na propad. Vse manj denarja za kulturo, vse bolj prekarni pogoji za ustvarjanje in vse manj kvalitetna medijska podpora kulturi vodijo v družbo brez družbenosti. V življenje, kjer štejejo zgolj ekonomski kazalci, ki ne ubijajo le aktualne kreativnosti, ampak tudi vsakršno oblikovanje vizij o boljši družbi. Brez vizije in imaginacije pa smo družba brez prihodnosti.
Maja Megla in Jelka Šutej Adamič pišeta predvsem o sodobni umetnosti, o vizualnih umetnostih, sodobnem plesu in gledališču, ki še posebej potrebujejo medijsko vidnost in razlage, da lažje prodrejo do širšega občinstva. Kulturna politika naše delo vse bolj ocenjuje po nominalnih kazalcih, po ustvarjenem prihodku, številu obiskovalcev in medijskih odzivih. Na osnovi takih kriterijev pridobivamo tudi sredstva za svoje delo. Od kulturne redakcije Dela pričakujemo kvalitetno poročanje o raznovrstni ustvarjalnosti, razstavah, predstavah in prireditvah v Sloveniji in tujini. Zdaj ko so začela leteti najuglednejša novinarska peresa, ki so tej časopisni hiši prispevala kvaliteto in ugled, lahko pričakujemo samo še postopno ugasnitev prostora za kulturo. Ko bodo kulturne strani Dela polnili le še komercialni oglasi, ne bo več poti nazaj, zato apeliramo na lastnike Dela, naj se TAKOJ ZDAJ zavedo pravega raison d’être časopisa! In ta je, da služi družbi, da artikulira njen skupni interes, njeno ustvarjalno moč za prihodnost. V teh dramatičnih časih, ko je na preizkušnji Evropa in ves svet, morajo mediji poleg kritičnega ogledala družbi držati tudi projekcijsko platno za njeno prihodnost. Za sodobno umetnost vedno rečemo, da je korak pred obstoječimi družbenimi odnosi, da nam tako rekoč govori, kaj je naslednja faza družbenega razvoja. Kakršnakoli že je ta projekcija, ji je vredno prisluhniti – tudi s pomočjo medijev, ki poročajo o vizijah umetnosti in tako prihodnost hkrati tudi sooblikujejo. Če pa si zatiskamo oči, ušesa in usta, lahko postanemo le še kot tiste tri opice iz pregovora, ki ničesar ne vidijo, ničesar ne slišijo in ničesar ne rečejo.
Aljoša Abrahamsberg
Mara Ambrožič
Asociacija
Zdenka Badovinac, Moderna galerija, Ljubljana
Jože Barši
Barbara Borčić
Tamara Bračič Vidmar, Center za slovensko književnost
Marko Bratuš, Gledališče Glej
Živa Brecelj, Plesni teater Ljubljana
Marko Brumen
Mateja Bučar
Vesna Bukovec
Mare Bulc
Vasja Cenčič
Miha Colner
Mitja Čander
Barbara Čeferin
Petra Čeferin
Maja Čepin Čander
Eda Čufer
Vuk Ćosić
Mladen Dolar
Dušan Dovč, Zavoda SCCA-Ljubljana
Mirjam Drnovšek, Prešernovo gledališče Kranj
Vadim Fiškin
Petja Grafenauer
Alenka Gregorič, Mestna galerija Ljubljana/MGML
Marjan Gumilar
Petra Hazabent, Društvo Nagib
Andreja Hribernik, Koroška galerija likovnih umetnosti
IRWIN
Bojan Jablanovec
Janez Janša
Janez Janša
Mojca Jan Zoran, Slovenski gledališki inštitut
Urška Jež, Mesto žensk
Jedrt Jež Furlan
Ana Jovanović
Urška Jurman
Sergej Kapus
Simon Kardum, CUK Kino Šiška
Žiga Kariž
Ksenija Kaučič
Damjan Kocjančič
Breda Kolar Sluga, Umetnostna galerija Maribor
Andreja Kopač
Nevenka Koprivšek, BUNKER
Marko Košnik
Iztok Kovač
Damjan Kozole
Peter Krečič
Mojca Kumerdej
Bojana Kunst
Marjeta Lavrič
Sebastjan Leban
Zmago Lenárdič
Tevž Logar
Blaž Lukan
Oto Luthar, Inštitut za kulturne in spominske študije
Nina Meško
Tibor Mihelič Syed
Katerina Mirović, Forum Ljubljana
Marko Mlačnik
Peter Mlakar
Brane Mozetič, Center za slovensko književnost
Saša Nabergoj
Sanja Nešković Peršin
Ivan Novak
Marcela Okretič
Neda Pagon
Marko Peljhan
Blaž Peršin, Muzej in galerije mesta Ljubljane
Nataša Petrešin-Bachelez
Irena Pivka
Jadranka Plut
Tadej Pogačar, Galerija P74
Matjaž Pograjc
Darko Pokorn
Gregor Pompe
Jana Putrle Srdić
Teja Reba
Mateja Rebolj
Mitja Rotovnik
Neda Rusjan Bric, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica
Sandra Sajovic, Galerija Kapelica
Renata Salecl
Dubravka Duba Sambolec
Zoja Skušek
Zoran Srdić
Zora Stančič
Matej Stupica
Nevenka Šivavec
Maja Šorli
Nika Špan
Igor Štromajer
Miha Štrukelj
Aleš Valič
Uroš Veber
Polona Vetrih
Rok Vevar
Via Negativa
Igor Vidmar
Jože Vogrinc
Matej Andraž Vogrinčič
Robert Waltl, Mini teater
Zavod EN-KNAP
Zavod Sploh
Alojzija Zupan Sosič
Dunja Zupančič
Dragan Živadinov
Slavoj Žižek
Simona Žvanut
