»Predvsem gre pri nas za nekak primanjkljaj na področju politične kulture, saj nimamo razvitih številnih političnih tehnik, od tehnike coalition formation (oblikovanje koalicije) prek conflict resolution (razreševanje konfliktov) do tehnik sklepanja kompromisov. Dandanes si moramo prizadevati za to, da bo kompromis sploh politično legitimno dejanje,« je odgovarjal na moje vprašanje o politični zrelosti v Sloveniji davnega 16. 7. 1991 v intervjuju za Mladino dr. Veljko Rus (1929 – 2018), eden najplodnejših slovenskih sociologov, ki je napisal več knjig, doživel represijo nekdanjega sistema in preživel več let v tujini.
Danes, ko sem zrla v ponatis najinega pogovora, sem se nasmehnila ob njegovi misli, saj se mi zdi, da smo takrat vsaj živeli v iluziji, da je mogoče nekaj takšnega, kot je politična zrelost, dandanes pa se razblinja upanje, da bo ta prostor kdajkoli ozrelel. Razreševanje konfliktov je še vedno (ali pa še bolj, kot kadarkoli prej!) na ravni obračunavanj, pritlehnosti, podlosti, podtikanj, omalovaževanj, žalitev, pristranskosti, oportunizma, koristoljubnosti, okoriščanja. Po Janezu Drnovšku ni bilo relevantnega političnega voditelja, ki bi uspel združiti veljake na obeh straneh političnega parketa.
Pričujoči intervju je nastal tik po desetdnevni vojni za Slovenijo. Balkan je še miroval. Tišina je bila navidezna. Zlovešča. Prikrita. Informacije v medijih so se potvarjale, zlorabljale. Bilo je obilje t.i. »fake news«, lažnih novic, kot bi se jim danes reklo. Spominjam se, kako sem kot nekdanja novinarka Mladine daljše obdobje vsak dan spremljala tri dnevnike, slovenskega, hrvaškega in Yutel, nekakšen nadnacionalni jugoslovanski televizijski dnevnik z voditeljsko zvezdo Goranom Milićem. Novice o dogajanju na takrat še jugoslovanskem ozemlju so bile povsem prirejene in prikrojene, interpretirane glede na interese posamičnega nacionalnega in političnega okolja. Nemočno smo zrli v to vsakodnevno počasno, a vztrajno pranje možganov. Prenos Yutela, ki je premogel vsaj trohico objektivnosti, so pomikali v čedalje bolj nočne ure. Pred izbruhom vojne v Bosni, smo nanj čakali do pol treh zjutraj. Bili smo fanatično predani svojemu poklicu, verodostojnosti in resnici. Vsaj jaz.
Intervju z Veljkom Rusom je ponatisnjen v zajetni knjigi Pogovori z javnostjo, ki so jo danes predstavili v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Izbranih je več kot dvajset intervjujev, ki so bili natisnjeni v različnih medijih od osemdesetih let dalje. Pripravili so jih Darka Zvonar, Štefan Kališnik, Ervin Hladnik Milharčič, Milko Polštrak, Dragica Korade, Veso Stojanov, Jože Drinovec, Miran J. Lesjak, Matija Grah, Marko Crnkovič, Katarina Šulek, Jasna Kontler Salamon, Mojca Pajnik, mag. Ksenija Saražin Klemenčič, Ali H. Žerdin, Milena Zupanič, Ranka Ivelja, Jure Trampuš, Janez Markeš, Marjan Horvat. Med njimi je tudi moj, Mladinin, najin.
Knjiga Pogovori z javnostmi je pospremila izid desetih izbranih Rusovih spisov. Obe knjigi je založila Fakulteta za družbene vede. Nastali sta pod budnim očesom in z neverjetno ustvarjalno in intelektualno silo 85-letnega pravnika in sociologa ter rednega profesorja na FDV Nika Toša.
Več o knjigi: https://knjigarna.fdv.si/i_817_veljko-rus-v-pogovorih-z-javnostjo
