O novoletnih zaobljubah: kakšni so resnični rezultati tovrstnih odločitev?

Odločitev za spremembo je zbiranje moči za korak v novo, medtem ko stare vezi vlečejo nazaj v staro. Je čas levitve iz ene oblike v drugo, iz odvisnosti v neodvisnost, iz lenobnosti v redno telesno vadbo, iz prenajedanja v urejeno prehrano.

Objavljeno: kolumna Metropolitan.si

Objava: 24. 12. 2019

Povezava: https://www.metropolitan.si/odnosi-in-psihologija/maja-megla-kolumna-o-novoletnih-zaobljubah/

*********************************************

O novoletnih zaobljubah: kakšni so resnični rezultati tovrstnih odločitev?

Kaj vse ljudje sklenemo, da z novim letom ne bomo ali pa bomo počeli in zakaj potrebujemo simbolne mejnike, da ob njih zberemo moč za spremembe.

Večina med vami se je v zadnjih mesecih gotovo srečala z mlado šestnajstletno švedsko aktivistko in kandidatko za Nobelovo nagrado Greto Thunberg in njenimi pozivi k sistemskemu reševanju problema podnebnih sprememb. Samo slepi ne vidijo, da se nam nebesni svod že seseda na glavo. Apeli po hitrem in takojšnem ukrepanju se zato širijo.

V skupini NoFlyClimateSci, ki jo sestavljajo pretežno znanstveniki in intelektualci, so se zaobljubili, da se v letu 2020 ne bodo vozili z letali. Bilo naj bi jih že več kot 20.000. Kot pravijo na slovenski spletni strani letobrezleta.si, so »alarmantne razsežnosti podnebnih sprememb dokazane in zahtevajo takojšnje ukrepanje … Suše, vročinski valovi, poplave in neurja so vse pogostejši in vse bolj intenzivni

Medtem ko se nekateri z novoletnimi zaobljubami usmerijo v dobrobit skupnosti, se drugi odločajo za spremembe v svojih življenjih. Na spletnih straneh ameriškega inštituta SBRI (Statistic Brain Research Institute), ki s svojim raziskavami oskrbuje tudi CNN, Forbes, Harvard Business Review, Oxford University Press, Time, The Wall Strees Journal, imajo tudi statistiko o novoletnih zaobljubah po svetu. Njihova lestvica najbolj priljubljenih deset novoletnih zaobljub (iz leta 2017) je sledeča:

  1. Shujšati / bolj zdravo jesti
  2. Izboljšati življenje / samega sebe
  3. Boljše finančne odločitve
  4. Opustiti kajenje 
  5. Delati bolj vznemirljive, zabavne stvari
  6. Preživeti več časa z družino / z bližnjimi prijatelji 
  7. Bolj pogosto telovaditi / se razgibavati
  8. Naučiti se nekaj novega
  9. Narediti več dobrega za druge
  10. Najti ljubezen svojega življenja

Z novoletno zaobljubo nastane namera, da ljudje spremenijo neželeno navado ali vedênje. A kakšni so resnični rezultati tovrstnih odločitev? Koliko novega rastja resnično požene iz teh semen dobrih namer in odločnih ciljev?  Poglejmo najprej v ta svet obljub, zaobljub in priseg. V čem se razlikujejo?

Obljuba je dogovor, ki ga lahko spremenimo.

Zaobljuba je trdna obljuba, sklep, namera, ki je zavezujoča. Bila naj bi vseživljenjska. Nastane s poroko, z vstopom v redovniško skupnost, z zavezo samemu sebi, da ne bomo zapadali škodljivim navadam ipd. Razdiranje zaobljub zato tako močno boli, ker seže do temeljev našega bitja, v srž naših vrednot, v našo podstat.

Prisega izpričuje našo zavezanost resnici, zato je steber sojenj na sodiščih. Zaradi nje ljudi zapirajo. Uporabljamo pa jo tudi v vsakdanjem življenju. Radi prisegamo glede naših čustev in zagotavljamo, kako bomo osebo večno ljubili. Pravzaprav je to otročje in smešno. Človekova čustva so povsem nestanovitna. Nad svojim lastnim življenjem nimamo nikakršnega nadzora. Ne vemo, katere preizkušnje nas čakajo in v kakšne spremembe nas bo življenje pahnilo. Naša čustva se menjajo iz dneva v dan in iz ure v uro. Tudi do iste osebe se naša čustva spreminjajo. Na tistega, ki ga ljubimo, smo kdaj lahko tudi jezni.

Obljube, zaobljube in prisege so temelji naše odgovornosti do sebe in do drugih.

Naša potreba po obljubah, zaobljubah in prisegah pa kaže, da potrebujemo ritualne, obredne mejnike, ko bomo vso energijo usmerili v izbrano smer, napeli jadra in zasukali premec ladje. Zbiramo moč za odločnost, za podporo v naši nameri.

Zakaj? Ker vemo, da je življenje igrišče sil in protisil, dvojnost stanj, oblik, vsebin, kar izražajo že prastari simboli, kot sta jin in jang. V svetlobi je zrno teme, kot je tudi v temi zrno svetlobe. Vse se pretaka, dan v noč, svetloba v temo, ljubezen v sovraštvo, moč v nemoč, pogum v strahopetnost.

Odločitev za spremembo je zbiranje moči za korak v novo, medtem ko stare vezi vlečejo nazaj v staro. Je čas levitve iz ene oblike v drugo, iz odvisnosti v neodvisnost, iz lenobnosti v redno telesno vadbo, iz prenajedanja v urejeno prehrano.

Kot ugotavljajo nevroznanstveniki, možgani ne prenesejo hitrih sprememb. Na univerzi MIT (Tehnološki inštitut Massachusetts) so več desetletij potekale vrhunske raziskave, ki so prinesle več novih odkritij. Steber je bil Richard Wurtman, profesor za nevroznanost na MIT in profesor nevrofarmakologije na Harvardu. Njegove laboratorijske raziskave so pripeljale do 1000 znanstvenih študij in 200 patentov!!! Iz teh znanstvenih ugotovitev je črpala tudi njegova žena Judy Wurtman. V knjigi Serotoninska dieta piše:

»Če hočete spremeniti preveč stvari naenkrat – bodisi z izvajanjem preveč sprememb, bodisi s preveč drastičnimi – , je to napaka. V večini primerov so velike spremembe nevzdržne in številni ljudje se kmalu vrnejo k svojim starim navadam.«

Povratek k starim navadam kažejo tudi rezultati študij o novoletnih zaobljubah. Oglejmo si tri: ameriško, avstralsko in britansko.

  • V ameriški Reviji za klinično psihologijo (Journal of Clinical Psychology) so objavili raziskavo, po kateri je le 46 odstotkov tistih, ki sklenejo novoletne zaobljube, uspešnih. To pomeni, da polovica ljudi ne uspe doseči svojih, z novim letom zastavljenih ciljev. Kljub temu pa v raziskavi ugotavljajo, da so tisti, ki sklenejo novoletne zaobljube, desetkrat bolj uspešni od tistih, ki delajo življenjske spremembe v drugih obdobjih leta.
  • Avstralska študija iz leta 2014 je pokazala, da svojih novoletnih ciljev nista uspela doseči dva od treh, to pomeni, da jih je opustilo več kot 60 odstotkov vprašanih (op. p.: rezultati avstralske raziskave so podobni ameriški). 35 odstotkov jih je priznalo, da so imeli nerealistična pričakovanja, kar 23 odstotkov pa je na svoje zaobljube pozabilo.
  • Tudi nekaj starejša študija iz leta 2007 na britanski Univerzi v Bristolu, ki je vključevala 3000 ljudi, kaže, da jih je na izpitu novoletnih zaobljub padlo 88 odstotkov. 22  odstotkov tistih, ki so bili uspešni, so svoj cilj razdelili v majhne in izmerljive, konkretne korake (recimo koliko teže v enem mesecu naj bi izgubili) in niso zastavili preveč splošnih, abstraktnih ciljev (npr. želim izgubiti telesno težo).

Največ težav povzročajo previsoki cilji, ambiciozno zastavljene zahteve in slaba strategija na poti do cilja.

Cilji, ki si jih zastavimo, so lahko povsem nerealni. Pogosto je do cilja potrebno po korakih in fazah. Poglejmo nekaj korakov, s katerimi si lahko pomagamo izbrati cilj, se osredotočiti na pot do njega in se pripraviti na ovire na tej poti.

1. Osredotočite se na eno odločitev.

Ne zastavite si preveč ciljev naenkrat, ker se ne boste mogli na vse osredotočiti. Naj vas v želji po spremembi ne premami hlastanje po mnogoterem. Obilja sprememb ne boste vzdržali. Tudi vaša pozornost ne bo mogla biti na več stvareh naenkrat. Vaše dobre namere bodo kmalu padle.

2. Izberite spremembo tistega, kar čutite, da vas najbolj ovira.

Ko se odločimo za spremembe, zagledamo nenadoma obilje vsega, kar želimo spremeniti. Osredotočite se na tisto, kar bo imelo največji učinek na vašo srečo, zdravje in zadovoljstvo. Recimo prenehanje kajenja vam bo prineslo zdravje, okrepilo voljo in vas navdalo z zadovoljstvom in ponosom nase.

3. Bodite realni.

Ne zastavite si previsokih, nedosegljivih ciljev. Ko se ljudje namenijo vsako jutro telovaditi in se odločijo za npr. jogo, začnejo ambiciozno z enourno jutranjo vadbo. Samo vprašanje časa je, kdaj bodo opustili vsakodnevno enourno prakso. Prišle bodo nenadne ovire, lahko bolezen, utrujenost, stiska s časom.

V današnjem tempu je težko zdržati eno uro joge vsako jutro. Predlagam, da jutranji ritual razdelite na povsem kratko, srednje dolgo in bogato različico. Tako boste ostali fleksibilni in elastični. Imejte tudi petminutno različico. To je moč stlačiti v katerikoli dan. Sočasno boste delali kontinuirano, kar vam bo dalo občutek zdravega ritma. Podobno ravnajte s svojo telesno težo, potrebnimi prihranki ipd. Naj vas ne preplavijo želje, temveč ostanite stvarni.

4. Ustvarite obvladljive male korake.

Če so vaši cilji visoki in zahtevni, pot do njih razdelite v faze in korake. To je verjetno najpomembnejša sestavina do uspeha. V procesu načrtovanja se krepi tista moč volje, ki jo boste nedvoumno potrebovali na dolgi poti. Postavite si jasne, realne cilje. Razdelite jih lahko po mesecih: koliko teže na mesec naj bi izgubili ali koliko denarja naj bi privarčevali.

5. Načrtujte časovni okvir.

Časovni okvir je pomemben za motivacijo. Spremljajte kratkoročne uspehe, ker vodijo do dolgoročno zastavljenega cilja.

6. Vsak dan nekaj časa z novim.

Vsak dan zavestno preživite nekaj časa s svojo novo odločitvijo. Pretvorite jo v navado, del vašega življenja, prepojite ga z njo. Če prenehate kaditi, namenite nekaj minut vsak dan temu, da občutite spremembe, več moči v telesu, boljše zdravje ipd. Če hujšate, si privoščite pogled na spreminjajoče se telo. Če telovadite, uživaje vsak dan v izkušanju večje gibljivosti.

7. Pripravite se na težave.

Prišle bodo skušnjave, ovire. Pripravite se nanje. Neizbežne so.

8. Ne obupajte! Sprejmite tudi trenutni neuspeh.

Upoštevajte, da so mogoči spodrsljaji. Sprejmite jih. Bodite prizanesljivi. Ne kritizirajte se. Začnite znova oziroma bolje, nadaljujte, kjer ste s svojimi novimi namerami in spremembami ostali.

9. Nagradite se.

Za vsako fazo na poti do cilja se nagradite. Prve mesece lahko privarčevani denar zaradi opuščenega kajenja porabite za vse tisto, kar vam srce poželi.

10. Spremembe so v vaših rokah.

Ni bližnjic. Drugi ne bodo mogli nadomestiti vaše šibke volje ali mlačnosti namere.

Novoletne odločitve torej izražajo našo željo po nekem cilju. Kar je dobro. A pomembnejša je pot do tja. In ta mnogokrat ni mogoča z enim skokom v deseto nadstropje, temveč se je do višine treba povzpeti. Če ni dvigala, bomo vsako stopnico morali zgristi sami. Prispeli bomo zasopihani.

Vendar je vredno. Vsaka naša namera za boljšo in kakovostno spremembo življenja.

Ne skoparite z njimi. A bodite potrpežljivi in vztrajni.

Če padete, vstanite. Stresite prah s sebe in pojdite dalje.

 

Nekaj predlogov novoletnih zaobljub:

  • Izboljšati komunikacijo: biti bolj odločen, vendar spoštljiv in toleranten do drugače mislečih.
  • Izboljšati telesno počutje: jesti zdravo hrano, shujšati, več telovaditi in se razgibavati, se bolje prehranjevati, piti manj alkohola, opustiti kajenje.
  • Izboljšati duševno počutje: misliti pozitivno, se pogosteje smejati, uživati v življenju, spremeniti slabe navade in škodljiva obnašanja.
  • Izboljšati finance: se znebiti dolgov, prihraniti denar.
  • Izboljšati kariero: spremeniti službo, ustanoviti lastno podjetje.
  • Izboljšati izobrazbo: popraviti ocene, se naučiti nečesa novega, več brati, razvijati svoje talente.
  • Izboljšati sebe: se bolje organizirati, zmanjšati stres, postati bolj neodvisen, se ceniti in si zaupati.
  • Nedeljo resnično postaviti za dan počitka, izletov, druženja, zabave in sprostitve. Čas za sebe in bližnje.
  • Več pomagati: prostovoljstvo, pomoč humanitarnim organizacijam.
  • Spoznati nove prijatelje, izboljšati socialne spretnosti in socialno inteligenco.
  • Porabiti manj časa na družabnih omrežjih (Facebook, Instagram, Twitter idr.)

Napiši komentar

O avtorici

Maja Megla je diplomirana literarna komparativistka. Bila je novinarka in urednica pri reviji Mladina in nato skoraj dvajset let pri časniku Delo. Področje njenega pisanja je bila pretežno kultura in sodobna umetnost.

Arhiv: Zgodbe

Arhiv: Odmevi

Arhiv: Intervjuji