Fraza verjamem v znanost je oksimoron, bistroumni nesmisel. Verjamem, ubogam, sledim ni združljivo z dvomim, preverjam, raziskujem. Vera ne dvomi. Znanost na dvomu temelji. Do novih odkritij so pripeljala preizpraševanja o obstoječih doktrinah, znanjih in praksah, zato znanost potrebuje svobodo raziskovanja. Brez nje je zasužnjena v kapitalske (in druge) interese. Ne gradijo jo dogme in ni nezmotljiva. To velja tudi za medicino.

Časnik Dnevnik, sobotni Objektiv, rubrika Razmegljeno, 15. 1. 2022

Vera in znanost

Verjamem v znanost! Pogosta mantra zadnjega leta v besednih dvobojih med cepljenimi in necepljenimi. V katero znanost verjamete?  Ima uradne govorce?

Fraza verjamem v znanost je oksimoron, bistroumni nesmisel. Verjamem, ubogam, sledim ni združljivo z dvomim, preverjam, raziskujem. Vera ne dvomi. Znanost na dvomu temelji. Do novih odkritij so pripeljala preizpraševanja o obstoječih doktrinah, znanjih in praksah, zato znanost potrebuje svobodo raziskovanja. Brez nje je zasužnjena v kapitalske (in druge) interese. Ne gradijo jo dogme in ni nezmotljiva. To velja tudi za medicino. Njena doktrina in protokoli zdravljenja so predmet neprestanih sprememb, izboljšav in novih pristopov. Nova spoznanja izrinejo stara. Če ne bi bilo tako, bi si še vedno puščali kri.

Ena večjih revolucij v zdravstvu, četudi z njo ni nihče obogatel, je bilo razkuževanje rok. Uvedel ga je madžarski zdravnik nemškega rodu Ignasz Semmelweis sredi 19. stoletja ter z njim v porodnišnicah drastično zmanjšal število okužb in smrtnost porodnic. Danes se v medicini redka odkritja ne pretopijo v bajne zaslužke. Farmacija je poleg trgovine z orožjem največji  planetarni biznis, zato bi jo morali (tako kot vsakokratne vlade) pozorno motriti, posebno če v spregi z vladami z zakoni in dekreti (s cepivi) posega v naša življenja in telesa.

Če dvomiš, postaneš anticepilec. Stigmatiziran. Sem ena tistih, ki išče in dopušča tudi druge poti od vsiljenih in uveljavljenih. Četudi ne brskam po teorijah zarot vem, da kapital ne zanimajo življenja, zdravje ljudi in njihova socialna varnost. Obožujem znanost, a ne brez zadržkov, kajti zgodovina kaže, da nekaj, kar danes velja za resnico in dogmo, lahko že jutri ovržejo nova spoznanja. Spoštujem medicino, a se zavedam, da se mnogokrat moti. Jemljem si pravico do dvoma in kritične distance. Vsaj iz treh razlogov.

Prvi razlog – ničesar ne sprejmam  a priori. Niti Nobelova nagrada ni garant odličnosti. Lobotomijo se je dve desetletji uporabljalo pri zdravljenju hudih duševnih bolezni in kroničnih depresij. Za odkritje je portugalski nevrolog Egas Moniz leta 1949 prejel Nobelovo nagrado. Z operacijo, ki je škodljivo spremenila osebnost, se je trajno prekinilo povezave med deli možganov. Posege opravljali tudi brez dovoljenja pacienta. Danes so jo opustili in sodi v kontroverzno poglavje zahodne medicine.

Drugi razlog – nova spoznanja spremenijo protokole zdravljenj. V doktrini uradne medicine je še nedavno veljalo, da se možgani ne obnavljajo, odmrle možganske celice pa niso nadomestljive. Sodobna nevroznanost odkriva, da temu ni tako. Imamo veliko obnovitvenega potenciala zaradi nevroplastičnosti in nevrogeneze. Nevroplastičnost je vseživljenjska zmožnost možganov, da se spreminjajo z učenjem in novimi izkušnjami. Tudi možganske celice (nevroni) ne odmrejo dokončno. Zaradi nevrogeneze lahko spodbudimo nastajanje novih (npr. z učenjem, zdravo spolnostjo, tekom).

Tretji razlog­ – zadržki do farmakoterapij, saj farmacevstki giganti proizvajajo tudi škodljiva zdravila, posegajo po podkupninah, spornih promocijah in lobiranjih. Johnson & Johnson je lani s tremi farmacevtski giganti zaradi opioidne afere pristal na poravnavo v višini 26 milijard dolarjev, ker je namensko zanikal potencialno tveganje za zasvojenost in spodbujal zdravnike k presežnemu predpisovanju zdravil. Zaradi predoziranja z opioidi je med leti 1999 in 2019 (po uradnih podatkih) umrlo pol milijona Američanov.  Pol milijona smrti zaradi zaslužka! Tudi z Risperdalom, antipsihotičnim zdravilom za duševne bolezni, J & J ni imel sreče.  Pred dvemi leti mu je ameriško sodišče naložilo plačilo 8 milijard dolarjev zaradi stranskih učinkov, saj je zdravilo pri moških povzročilo rast dojk. J & J je tudi podkupoval. Leta 2011 je moral plačati 70 milijonov dolarjev kazni zaradi podkupovanja javnih zdravnikov v več  evropskih državah. Njegov konkurent Pfeizer ima enako pestro bero podkupovanj in kazni. Leta 2009 mu je ameriško sodišče naložilo plačilo 2,3 milijarde dolarjev zaradi nelegalne promocije, 2011 leta odškodnino v višini  14,5 milijonov dolarjev za nelegalno promocijo zdravila Detrol in leto kasneje 60,2 milijona dolarjev kazni zaradi podkupovanja v Evropi in na Kitajskem. Zanimivo ga bo dalje spremljati. 7. januarja letos je zvezni  sodnik iz Teksasa ameriškemu vladnemu uradu FDA (Uprava za hrano in zdravila) naložil, da v osmih mesecih objavi podatke, na podlagi katerih je odobril licenco Pfizerjevemu cepivu zoper covid. To je 75 let hitreje, kot je  hotel  FDA.  Dosje ima 450.000 strani. Doslej strokovna javnost z njim ni razpolagala.

Primeri kažejo, da se je tisto, kar je bilo del uradnih medicinskih protokolov ali odobreno kot varno zdravilo, lahko kasneje  izkazalo za sporno. Cepljenje  zoper covid je predmet znanosti , zato ni in ne more biti sveto  in nedotakljivo.  Javne razprave in soočenja različnih stališč so temelj svobodne družbe.  V njej je legitimno zastavljati vprašanja. Zakaj nezadostna učinkovitost cepiv, obolevanje polno cepljenih, zaskrbljujoči stranski učinki, neznane dolgoročne posledice, dvomljiva zaščita pred omikronom? Zakaj ni drugih preventiv in zgodnjega zdravljenja? In legitimno je prisluhniti tudi drugačnim odgovorom od tistih, ki nam jih ponujajo z diktatom, pritiski in dekreti. V tem pomenu tudi sama verjamem v znanost.