Dnevnik, kolumna, junij: Strah in življenje do konca življenja

Tudi brez teorij zarot vemo, da ni bolj učinkovitega mehanizma nadzora v družbi, kot je strah. Upor vsiljenemu strahu je sodobni boj za svobodo. Zakaj bi živeli v strahu? Vsak dan znova lahko izberemo tisto, kar je za nas dobro. Brez strahu, kajti živeli bomo do konca svojega življenja.

 

Časnik Dnevnik, sobotni Objektiv, rubrika Razmegljeno, objava  4. 6. 2022

 

Strah in življenje do konca življenja

Nekdaj so v medijih prevladovale slabe novice. Danes so na prvih straneh katastrofične. Berem. Menda nam grozi recesija in ekonomska depresija, tretja svetovna vojna, lakota, neznane nevarne bolezni, konec sveta, v teorijah zarot pa še nov svetovni red, reptili in podjarmljenje človeštva. Iz dneva v dan novi odmerki strahu in nemira. Čemu? Dejstvo je, da bomo živeli do konca svojih življenj in prav nič dlje. Tudi ne manj. Zakaj potem strah?

Strah je temeljni, samodejni, preživetveni mehanizem. V nevarnosti sproži stresni odziv in po telesu požene adrenalin, ki nam podvoji moči, da se upremo nevarnosti in premagamo mnogo večjega sovražnika, ali zbežimo, kakor hitro nas nesejo noge. Lahko tudi otrpnemo. Gotovo ste že videli v gobcu zverine žival, ki je bila kot mrtva. V trenutku, ko je zverina ugriz popustila, je plen oživel, se iztrgal iz prijema in pobegnil. Te tri oblike stresnega odziva so poimenovali boj/beg/otrpni. So pomoč v nevarnih razmerah življenjske ogroženosti. Sodobnega človeka sicer ne ogrožajo več zverine, ga pa sosedi, nasilni partnerji, draginja, klimatske spremembe, naravne nesreče, revščina, epidemije, naraščanje družbene neenakosti, nasilje, izživljanja vrstnikov ali nadrejenih, politiki, idr.

Zaradi strahu se tresemo, ne spimo, ne jemo, imamo bolečine, diareje, glavobole, celo bruhamo in zbolimo. S svojimi neprijetnimi senzacijami nas sili, da ukrepamo in zavarujemo svoje življenje, zdravje, imovino, bližnje. In ko naredimo vse, kar je v naši moči, kaj potem? Kaj storiti, če se v naši sredini (doma, v službi, med sosedi, v družbi) nadaljujejo nasilje, ustrahovanja, zlorabe in manipulacije? Kako se naravnati do zaskrbljujočih novic v medijih, na katere nimamo nikakršnega vpliva? Mnogim stopnjujejo nemoč, negotovost, tesnobnost ter strah, ki je dobro gorivo za panične napade, depresije, apatije in izgube smisla. Si res želimo zagristi v to gmoto človeških stisk? Se je smiselno obremenjevati s stvarmi, ki so izven našega dosega izbir? Kot bi negodovali, če je deževno, ker bi si želeli, da sije sonce.

Nekatere danosti presegajo gabarite našega vpliva. Ne moremo jih nadzorovati. Posameznik ne more spremeniti vremena, draginje, vojn, nasilja, lakote, bolezni. Četudi storimo vse, kar lahko (in to tudi moramo!), je razplet situacij odvisen od mnogoterih družbenih in naravnih silnic, na katere nimamo vpliva.

Moč našega nadzora ima svoje meje in omejitve, kot jih imajo naša življenja, ki so zamejena z rojstvom in smrtjo. Ne vemo, kdaj nas čaka ura in dan odhoda. Lahko sami izberemo čas smrti, ne moremo pa določiti dolžine svojega življenja. Vemo le, da bomo živeli do svoje smrti. Mar ni zato še toliko bolj dragoceno raziskovati in soustvarjati čas, ko smo tukaj, izkušati življenje in spoznavati skrivnosti njegove živosti? To je moč, ki jo imamo. Neprecenljiva svoboda, ki nam je nihče ne more vzeti. Lahko pa podležemo strahu in postanemo nemočni, otrpli, otopeli in ohromljeni. Nemočen človek je šibak in porozno ranljiv, lahek plen političnih in kapitalskih interesov. Je gnetljiv material za manipulante, psihopate, narcisistične liderje in pohlepne kapitaliste. Odličen za obdelavo s preizkušenimi tehnikami hipnoze, manipulacije, prepričevanja, zavajanja.  Nacisti so z njimi mobilizirali nemško družbo. Žezlo je imel v rokah propagandist Goebbels. Laži je ponavljal toliko časa, da so postale resnica.

Tudi danes nas gnetejo Goebbelsi, ki promovirajo svoje izdelke, ideje in politične programe. Vztrajno širijo laži in polresnice, ki postajajo naša nova realnost. Ker je prežeta s strahom, izgubljamo stik z zdravo pametjo. Nam farmacija res prodaja zdravje in orožarska industrija mir? Če bi bili zdravi in bi živeli v miru, bi obe propadli. Je to njun interes? Potrebujeta nas bolne, na udaru bolezni in epidemij ali pa v vrtincu nasilja in vojnih nevarnosti. Smo čudna družba. Nekateri predsedniki držav smejo s svojimi ukazi nekaznovano sejati smrt in drugi ne. Močno zasvojljiva zdravila za lajšanje bolečin, poživila, pomirjevala in uspavala lahko prejmemo na recept, ne smemo pa jih kupiti na ulici. Kako razumeti kaotičen sodobni svet? Smo na udaru številnih informacij (posnetkov, raziskav in strokovnih mnenj), uradnih in neuradnih, ki druga drugo postavljajo na laž. Kaj sploh je res? Razmahnejo se teorije zarot s poskusi razumevanja, zakaj se nam dogaja to, kar se, kdo stoji v ozadju in s kakšnimi interesi.

Nekatere teorije zarot so resda katastrofični scenariji znanstvene fantastike, a če pustimo ob strani teorije in zaroto premenujemo v primernejši izraz ‘interesi lobijev’, lažje navigiramo skozi pragozd globalne družbe. Interesi lobijev so, tako politični kot tudi kapitalski. Za njihovo razumevanje potrebujemo jasne misli in ne prestrašene glave, ki je zmešana od kataklizmičnih konstruktov. Strah okrne zmožnost neodvisnega kritičnega razmišljanja. Lahko ga sicer hranimo z neprestanimi nevarnostmi in ogroženostmi, z opičjimi kozami ali morebitno skorajšnjo lakoto, ali pa raje poskrbimo za svoj imunski sistem in si pripravimo ozimnico.

Tudi brez teorij zarot vemo, da ni bolj učinkovitega mehanizma nadzora  v družbi, kot je strah. Upor vsiljenemu strahu je sodobni boj za svobodo. Zakaj bi živeli v strahu? Vsak dan znova lahko izberemo tisto, kar je za nas dobro. Brez strahu, kajti živeli bomo do konca svojega življenja.

O avtorici

Maja Megla je diplomirana literarna komparativistka. Bila je novinarka in urednica pri reviji Mladina in nato skoraj dvajset let pri časniku Delo. Področje njenega pisanja je bila pretežno kultura in sodobna umetnost.

Arhiv: Zgodbe

Arhiv: Odmevi

Arhiv: Intervjuji