Dnevnik, kolumna, julij: Splav in talibanizacija Zahoda

Bodite ‘proliferji’, a svojo ideologijo živite etično dosledno in ne selektivno. Vse sile usmerite v pomoč otrokom v Afriki in Aziji ter južni Ameriki, ki živijo v lakoti in revščini, ter umirajo zaradi bolezni, ki jih je mogoče preprečiti. Zavzemite se za njihovo šolanje in zdravje ter za dostojno življenje. Tudi v domačih krajih jih najdete, na tisoče revnih in zanemarjenih. Postanite varuhi vseh čutečih bitij, tudi živali, vegetarijanci. Ne vem le, kaj boste storili s posiljevalci. Kastrirali moške, ki ženske nasilno osemenujejo?

Časnik Dnevnik, sobotni Objektiv, rubrika Razmegljeno, objava  2. 7. 2022

 

Splav in talibanizacija Zahoda

Srhljive zgodbe o trpljenju nosečnic  v ekonomsko razvitih deželah zahodnega sveta v zadnjih mesecih so kot nočna mora, iz katere se ne moremo prebuditi. Izza nje so razlogi. Spremembe zakonov glede dovoljenosti splava omejujejo temeljne pravice žensk tako o odločanju o lastnem zdravju kot tudi o odločanju o materinstvu in družini. Novi zakoni jih zvajajo na raven brejih nesnic, ki ne morejo in ne smejo odločati o svojem telesu in svojem življenju. Zopet so potisnjene v podrejenost in v odvisnost od volje in moči drugih.

Na Poljskem so se lani jeseni zbrali na množičnih protestih zaradi smrti 30-letne nosečnice Izabele, ki bi ji življenje lahko rešili, če ne bi poljsko ustavno sodišče mesec dni pred tem odločilo, da umetna prekinitev nosečnosti v primeru hudih deformacij zarodka ni v skladu z ustavo, ker naj bi kršila ustavno zagotovljeno pravico do življenja. Na Hrvaškem maja letos ginekologi niso hoteli opraviti posega nosečnici Mireli s hudo prizadetim plodom, ki bi lahko ogrozil tudi njeno življenje, četudi ji ga je odobrila komisija in ga zakon v takšnih primerih dovoljuje. Ali nedavno na Malti, ko je noseči Američanki Andrei delno odstopila placenta, kar pomeni, da je bila izgubila ploda samo stvar časa. Ker je na Malti splav prepovedan, je morala v bolnici čakati, da zarodku preneha utripati srce in ležati v bolnici v smrtnem strahu pred življenjsko nevarnimi zapleti, ki jo med čakanjem lahko doletijo. Iz Malte je nato odletela po pomoč na najbližjo Majorko.

Za nameček je minule dni ameriško vrhovno sodišče razveljavilo pravico do splava. Nekatere zvezne države so nemudoma uvedle nove omejitve splava ali celo popolno prepoved brez izjem, tudi v primeru incesta, posilstva ali ogroženosti zdravja matere. Pravice zarodka brez zavedanja s potencialom za razvoj v človeško bitje so postavili nad pravice odraslega človeka z razvito zavestjo in zavedanjem. Ameriško omejevanje ženskih pravic in njihove svobodne odločitve o reprodukciji ni v svojem fanatizmu v ničemer drugačno od talibanskega v Afganistanu. Talibani so od lanskega ponovnega prevzema oblasti ženskam postopoma odvzemali  pravice in jim letošnjega maja znova nadeli burke z odlokom, da morajo imeti v javnosti zakrite obraze. Deklice, ki so starejše od 12 let, se ne smejo šolati. Odrasle ženske ne smejo potovati med mesti brez moškega spremstva. Tako podrejene pa se zlahka nekaznovano pretepa, psihično trpinči, se nad njimi izživlja, uporablja kot služkinje in spolne sužnje. Po novem bodo tudi v več ameriških državah žrtve incesta ali posilstva posledice nosile ne samo kot globoko travmo, temveč bodo prisiljene z zanositvijo prevzeti skrb za bodočega otroka, njegovo vzgojo, zdravje, varnost in šolanje. Brez izhoda. Bi bile lahko viktimizirane še bolj?

Ameriški patriarhalni barbarizem kaže na degradacijo temeljnih civilizacijskih standardov in etično izrojenost družbe, ki prepoveduje splav, ker ubija zarodek, dovoljuje pa prosto prodajo orožja, s katerim po šolah množično pobijajo otroke. Vsako leto v ducat strelskih pohodih.

Življenje nosečnice je prvo in pred življenjem zarodka, njena pravica do varnega in zakonitega splava pa temeljna človekova pravica, ki bi morala biti zaščitena z mednarodnimi zakoni in zapisana v ustavah. Kriminaliziranje splava ne ustavi njegovega izvajanja, le število nelegalnih in mazaških splavov se poveča, smrtnost žensk in socialna neenakost, saj bogate lahko odletijo na poseg v sosednje države, revnejše pa si tega ne morejo privoščiti. Grozljiv učinek bo imel tudi na žrtve posilstva in družinskega nasilja, saj jih bodo nasilneži z oploditvami in otroci lažje priklenili nase.

‘Proliferji’, vaša skrb za življenje je prazna. Borite se za zarodek, katerega stopnja zavesti  je neprimerljiva z razvitostjo inteligence in zapletenih telesnih sistemov odraslih delfinov, orangutanov, slonov ali šimpanzov. Seveda je potencial za razvoj zarodka večji, a je zgolj potencial. Na poti do rojstva lahko pride do vrste okvar ali okoliščin, zaradi katerih se deformira ali odmre. Iskrenosti  vaših prizadevanj  bi bilo mogoče verjeti, če bi se dosledno zavzemali za življenje vseh čutečih bitij, tudi za krave in prašiče, ki se jih v srhljivih razmerah razmnožuje  v živalskih farmah. Krave vklenejo v verige, da se ne premikajo in iztrebljajo na vedno isto mesto, ki ga je zato lažje počistiti, prašiče pa ukleščijo v okovje, da se ne gibajo in ne izgubljajo telesne teže. Živinorejska stroka sicer proučujejo stres pri živalih, da ga prepreči pred zakolom, a ne zato, da žival ne bi trpela, temveč zaradi adrenalina, ki ga zaradi smrtnega strahu izloči v meso. Slednje postane neužitno; otrdi ali pa zmehčan razpade.

Bodite ‘proliferji’, a svojo ideologijo živite etično dosledno in ne selektivno. Vse sile usmerite v pomoč otrokom v Afriki in Aziji ter južni Ameriki, ki živijo v lakoti in revščini, ter umirajo zaradi bolezni, ki jih je mogoče preprečiti.

Zavzemite se za njihovo šolanje in zdravje ter za dostojno življenje. Tudi v domačih krajih jih najdete, na tisoče revnih in zanemarjenih. Postanite varuhi vseh čutečih bitij, tudi živali, vegetarijanci. Ne vem le, kaj boste storili s posiljevalci. Kastrirali moške, ki ženske nasilno osemenujejo? Ali čeznje kot talibani poveznili burke? Do kam bo šla vaša talibanizacija zahodne družbe?

O avtorici

Maja Megla je diplomirana literarna komparativistka. Bila je novinarka in urednica pri reviji Mladina in nato skoraj dvajset let pri časniku Delo. Področje njenega pisanja je bila pretežno kultura in sodobna umetnost.

Arhiv: Zgodbe

Arhiv: Odmevi

Arhiv: Intervjuji