V času adolescence smo bolj kot v drugih življenjskih obdobjih nagnjeni k tveganjem in sprejemanju iracionalnih ter impulzivnih odločitev, ker se deli možganov, ki so odgovorni za procese odločanja, v tem času še vedno aktivno razvijajo. Omrežiti in zmanipulirati petnajstletnico zato res ni težka naloga. Ključen razlog, da spolno nedotakljivost iz 15 let zvišamo na vsaj 16 let (Kazenski zakonik, 173. člen).
Časnik Dnevnik, sobotni Objektiv, rubrika Razmegljeno, objava 27. 5. 2023
Posnetek je! Začnite tam.
Naj kar takoj povem, da bodo tokrat padale krepke besede. Še ostrejše bi, zlahka, tudi kletvice, ta sproščujoč ventil besa, jeze, razočaranja in gnusa nad pravno državo, razčlovečenjem in obupno omejeno, postano, bedno, nizkotno in zadušljivo patriarhalnostjo. Kaj nam bodo po srbskih pokolih koristile okrogle mize o (ne)nasilju, zaskrbljene tematske oddaje in celo v šolah dnevi kulture nenasilja, ko se ne zmoremo nanj odzvati niti v ekstremnih in povsem jasnih primerih? Pri takšnih namreč, kjer zdrava pamet ne odpove, slovenska sodišča pa. Zloglasen sodni odvzem treh otrok materi se je po triletni kalvariji, ko so otroci neprestano bežali nazaj k materi, in po stopnjevanju pritiska javnosti končal sredi letošnjega maja tako, da so otroke materi vrnili. Ti otroci so pretrpeli nepredstavljivo gorje, nasilje avtoritete, teror močnejšega, ob katerem so bili povsem nemočni in brezpravni. Za svoje peklenske muke bodo lahko od države iztožili vrtoglave odškodnine. Če ne doma, zagotovo na evropskem sodišču. Upam, da bodo to tudi storili. In le nekaj dni pred razrešitvijo tega neverjetno okrutnega primera, ki mu ni para v slovenski sodni praksi, smo bili obveščeni o drugem šokantnem primeru na slovenskem sodišču, oprostitvi peterice moških, ki naj bi leta 2020 na pokopališču posilila 15-letno dekle. Sodbo je izrekla sodnica ustno za zaprtimi vrati, zato (še) ne poznamo utemeljitve njene odločitve. V tej pošastni zgodbi pa je toliko razpok, da spreletava srh.
Najprej: kako štirje odrasli fantje in eden takrat še mladoleten sploh pristanejo s komaj petnajstletnim dekletom na pokopališču, kjer jo eden za drugim natepavajo in svoje praznjenje semenskih mošenj snemajo? Kako naj dekle petim krepkim objestnežem z nabreklimi udi in spenjenimi možgani pojasni, da ne želi tega, kar z njo počnejo? Bi jo slišali? Rekli ‘joj, sori’ in jo odpeljali domov? In kako naj bi pobegnila iz rok ne enega, temveč petih nakurjenih, razvnetih onetov, ki so jo tja pripeljali z jasnim namenom, da jo onegavijo? Kako? Četudi bi bila lahkoživka, prostitutka ali trapa, lahkoverno neumna in seksualno promiskuitetna fukara, nima nihče pravice seči v njen intimen prostor z nasiljem in prisilo! Dekle je prek družbenega omrežja nasedlo osvajanju enega iz skupine petih. Ko je prišla na zmenek, so bili v avtu trije. Ko so jo pripeljali na pokopališče, jih je bilo že pet.
Dalje: petnajstletnega dekleta se je lotilo kar pet moških. Ne polnoletnega, zrelega, odraslega dekleta, temveč odraščajočega. Tistega, ki se mu še razvija telo in možgani. Ki še nima volilne pravice. Ki ne sme voziti avtomobila. Ki ne sme v lokalu naročiti alkohola. Za katerega so odgovorni starši. Nekaj obsceno bolnega je v lovu na petnajstletno mladoletno dekle, da plen nato pet moških eden za drugim fuka na pokopališču. Žal ne pristoji lepše povedati! Ljubljenje to pač ni. So res sanje petnajstletnic, da doživijo ‘gangbang’ na pokopališču kot v morbidnem pornografskem filmu? To je starost, ki smo jo v naši družbi postavili za mejo polno odgovornega odločanja o svojem seksualnem življenju. Je meja spolne nedotakljivosti. Drugje je višja in tam bi tile naši fantje gledali skozi rešetke zaporov dolgo, dolgo časa. V Ameriki je meja v večini držav 16 let, v ostalih 17 in 18 let. Tudi v Evropi ima višjo mejo (16 in 17 let) deset držav, med njimi Velika Britanija, Irska, Nizozemska, Belgija, Španija, Luksemburg, Finska, Litva, Latvija in Ciper ter Malta 18 let. Kje je starostna meja zmožnosti za zrelo, odgovorno spolno življenje in z njim povezanih odločitev, o tem ni znanstveno podprtega, z razvojno psihologijo usklajenega konsenza. Ali pač, le da zveni preveč konzervativno?! Nevrološke študije kažejo, da se prefrontalni korteks najdlje spreminja, ne le do konca pubertete, temveč vse do vstopa v odraslost. Prefrontalni korteks je del možganov, katerega funkcije so izražanje osebnosti, načrtovanje kompleksnega kognitivnega obnašanja, sprejemanje in izvrševanje odločitev. Ima ključno vlogo pri naši sposobnosti razumevanja kompleksnih socialnih odnosov, recimo ločevanja prijateljev od sovražnikov. V času adolescence smo bolj kot v drugih življenjskih obdobjih nagnjeni k tveganjem in sprejemanju iracionalnih ter impulzivnih odločitev, ker se deli možganov, ki so odgovorni za procese odločanja, v tem času še vedno aktivno razvijajo. Omrežiti in zmanipulirati petnajstletnico zato res ni težka naloga. Ključen razlog, da spolno nedotakljivost iz 15 let zvišamo na vsaj 16 let (Kazenski zakonik, 173. člen).
Dekle se je staršem zaupalo šele nekaj mesecev kasneje. Tolikšna potlačitev travmatskega dogodka ni nič nenavadnega. Kljub hrabri prijavi pa jo je čakala nedopustno dolga obravnava (šteje v letih, namesto v mesecih), nadlegovanje po telefonu, javno blatenje po družbenih omrežjih in v nekaterih ‘medijih’, objavljanje njenega imena s fotografijo (celo pred sodiščem na transparentih podpornikov domnevnih posiljevalcev) in oprostilna sodba nasilnežev. Le moški, ki jo je zvabil v zasedo, je bil obsojen, a ne zaradi posiljevanja, temveč snemanja dogodka in razpečevanja pornografskega gradiva. Kazen je v priporu že odslužil, tako da so vsi iz peterice odšli domov. Javnost, vsaj če prebirate komentarje na družbenih omrežjih, je ogorčena. Kakšni so argumenti za oprostitev? Ni dokazov? Posnetek je! Začnite tam.
