Ko kriteriji zbledijo, postane vse enako prav in karkoli mogoče. Pristanemo v negotovosti, v nestabilni in zato nevarni družbi. Ja, nevarni, kajti varni smo, ko lahko živimo v miru. V miru pa ne moremo živeti, če imajo moč in vpliv v rokah tisti, ki jim je iztiril etični kompas in družbo prepojijo z verbalnim, psihičnim ali celo fizičnim nasiljem, ga podpirajo ali opravičujejo.
Časnik Dnevnik, sobotni Objektiv, rubrika Razmegljeno, objava 22. 7. 2023
Prehitri prsti
Zdelo se je, da je po drugi svetovni vojni in vseh genocidih 20. stoletja, po koncentracijskih taboriščih, iztrebljanjih in pokolih nekako bolj jasno, kaj je zlo. Vendar trdovratno ni. Kot bi med družbenimi prsti vedno znova sluzavo spolzela jasnost, kaj je družbeno nesprejemljivo. Ko kriteriji zbledijo, postane vse enako prav in karkoli mogoče. Pristanemo v negotovosti, v nestabilni in zato nevarni družbi. Ja, nevarni, kajti varni smo, ko lahko živimo v miru. V miru pa ne moremo živeti, če imajo moč in vpliv v rokah tisti, ki jim je iztiril etični kompas in družbo prepojijo z verbalnim, psihičnim ali celo fizičnim nasiljem, ga podpirajo ali opravičujejo. Trije sveži primeri.
Pred dnevi so v Bruslju poslanci Milan Zver (SDS), Romana Tomc (SDS) in Franc Bogovič (SLS) podprli hrvaškega vojnega zločinca Daria Kodrića. Ta je bil kot hrvaški poveljnik paravojaških enot HOS (Hrvatske obrambene snage) obsojen zaradi krvavega napada na vas Ahmići, kjer je bilo leta 1993 v pokolu ubitih 116 civilistov, med njimi 11 otrok. Najmlajša žrtev je imela zgolj tri mesece. Posmrtnih ostankov tridesetih žrtev še vedno niso našli. Na haaškem sodišču je bil Kodrić obsojen na 25 let zapora. Za zapahi je preživel 17 let in nato še osem let pogojno. Lani se mu je kazen iztekla. Pa je bilo vredno zapora in vojne, so ga vprašali lani na proslavi ob obletnici krvave hrvaške vojne operacije Nevihta. »Vse bi ponovil«, je odgovoril. »Ne bi zamenjal niti sekunde. Vsaka sekunda je bila vredna.« Njegovo izjavo so pred dnevi v Bruslju obsodili v amandmaju, za katerega je glasovalo 526 poslancev, 62 je bilo vzdržanih, 43 pa jih je glasovalo proti, med njimi trije slovenski poslanci Tomc, Zver in Bogovič. Kasneje so se izgovarjali na »napako« ter zaprosili za popravek glasovanja. A kako se lahko zgodi takšna napaka, da kar trije slovenski evroposlanci glasujejo v podporo pravnomočno obsojenemu haaškemu zločincu, ki mu ni žal niti sekunde in bi vse ponovil, torej množičen pokol nedolžnih civilistov, starcev in otrok? Če je obsodba ali podpora pokolu lahko tehnična napaka, postane v tej neodgovorni lahkosti bivanja zlo precej nepomembno, z njim pa tudi človeška življenja.
Le nekaj dni kasneje je na slovenski nacionalki v pogovorni oddaji Intervju gost (ki se sicer zavzema za krščanske vrednote) izjavil, da je »tudi Hitler hotel dobro človeški civilizaciji, ampak seveda efekt je bil pa zelo negativen.« Hitler je hotel dobro človeški civilizaciji? Ne, ne gre za brezsramno provokacijo. Gost oddaje Matjaž Gams je redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko ter Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana in vodja Odseka za inteligentne sisteme na Institutu Jožef Stefan. Sočasno se zaskrbljeno ukvarja z rodnostjo. Leta 2018 je kot državni svetnik organiziral posvet Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda? Menil je, da rodnost zmanjšujejo mehanizmi, kot so »liberalizacija žensk, kontracepcija, splavi, ženske pravice, šolanje žensk, prepoved preveč aktivnega moškega osvajanja, siljenje žensk v moške vloge in moških v feminirane vloge.« Preberite še enkrat: šolanje žensk je krivo za premajhno rodnost. Pravice žensk so krive za premajhno rodnost. Siljenje žensk v moške vloge (kaj to sploh je?) je krivo za premajhno rodnost. Že takrat so se nekateri intelektualci javno ogradili od njegovih »šokantno nazadnjaških« stališč, v javnem pismu pa še zaposleni na Inštitutu Jožef Stefan. Kljub temu je bil vabljen na nacionalko. Tokrat je delil modrost o zlu z dobrimi nameni, o Hitlerju, ki je hotel človeštvu dobro.
In nedavno. Ministrstvo za kulturo je vložilo predlog, da se iz registra izbriše Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot zaradi nestrpnosti in hujskanja proti drugače mislečim. Nekdanji predsednik društva Urban Purgar je znan po poveličevanju Hitlerja na družbenih omrežjih (»Hitler je heroj«) in njegovi močni povezanosti s skupino Rumeni jopiči, med katerimi so odkriti podporniki neonacizma. Isti ljudje poganjajo spletni medij Nacionalna tiskovna agencija (NTA), kjer je Purgar naveden kot glavni in odgovorni urednik. Skrajni čas, da ga ustavijo? Kje pa! V bran so mu stopili nekateri desni mediji, npr. Demokracija, da njegovega zapisa Hitler je heroj »ne moremo šteti za hujskanje, spodbujanje k nasilju ali nestrpnosti«. Prezrli so seveda številne druge izjave in dejanja, a kaj bi to!
Malomarno (ne)obsojanje zla, izkrivljanje zgodovinskih dejstev o zlu in toleranca do verbalnega ter fizičnega nasilja ne morejo ustvarjati zdrave družbe, ki bi živela v miru. Če so Hitlerjevo zlo vodili sicer dobri nameni, ki so prinesli negativne rezultate, kot meni Gams, postane zlo povsem relativno in z njim tudi njegove posledice: grozljive metode za dosego ciljev, uničena življenja, dobrine in dostojanstva. In ko zlo (pokol 116 Bošnjakov) postane tako obrobno, da ni vredno zbrane pozornosti, temveč ga podprejo napačno pritisnjeni gumbi, se izniči dragocenost človeških življenj. In ko zlovešča hujskanja postanejo del vsakdana, pristanemo v mračnih časih, v katerih je sprejemljivo vse, četudi oddaljuje od miru. Pravzaprav pa je zelo preprosto. Vse, kar oddaljuje od miru, je zlo in tega zla niti prehitri prsti ne bi smeli zgrešiti. Nikoli. Niti v medijih, niti v parlamentu, niti doma, niti v Bruslju.
