Ustvarjalnost je mnogo več od umetnosti in kulture. Je vsako ustvarjanje novega. Novih izdelkov. Novih poslovnih prijemov. Novih znanstvenih teorij. Novih idej. Novih pogledov. Novih konceptov. Nekatere ustvarjene novosti so pomembne za družbo ali podjetja, druge zgolj za posameznike. V ustvarjalnem procesu lahko nastane nekaj novega in dragocenega (npr. umetniška dela), lahko pa samo nekaj novega (npr. prenova doma). Ne pelje vsaka ustvarjalnost v Louvre ali v Metropolitansko opero. Le čemu bi?
Časnik Dnevnik, sobotni Objektiv, rubrika Razmegljeno, objava 3. 2. 2024
Hvalnica ustvarjalnosti
8. februar. Kulturni praznik. Koga sploh še zanima? Inhibirani od mogočih širitev vojn in zaradi geostrateških konfliktov si nekateri ne upajo niti odpotovati. Drugi so v krču zaradi morebitnega izbruha nove epidemije. Tretje zaznamuje srdita jeza zaradi porasta kriminala in korupcije, krivic in poglabljanja neenakosti, pohlepnega bogatenja kvazi elit, zlorab državnega premoženja in goljufij vseh vrst. Namočeni v blato krvavih in katastrofičnih novic postajamo besni in žaljivi, celo sovražni eden do drugega. Družbeni odnosi se razkrajajo v toksične in disfunkcionalne. Bo to postala naša nova družbena stvarnost, nova normalnost? Zdi se, da je v norih, mračnih, destruktivnih časih še toliko bolj potrebno negovanje tistega, kar plemeniti, ustvarjanja v dobrobit skupnosti. Spomnimo se slovitega avstrijskega nevrologa in psihiatra Viktorja Frankla, ki je v najbolj temačnih časih človeške zgodovine med drugo svetovno vojno v peklu koncentracijskih taborišč (tri leta je preživel v Auschwitzu, Dachau in drugod) ustvaril nov terapevtski pristop logoterapijo. Mnogim je pomagal preživeti zlo, v katero so bili ujeti, ter videti smisel, lepoto bivanja in spoštovanje življenja v okolju , kjer je bil razvrednoten človek in vse človeško.
Četudi je bil Frankl obkrožen z grozo, je v njej ustvaril nekaj svetlega. Iz ustvarjalnosti ne nastanejo le pesmi in romani, knjige in predstave, slike in simfonije. Ustvarjalnost je mnogo več od umetnosti in kulture. Je vsako ustvarjanje novega. Novih izdelkov. Novih poslovnih prijemov. Novih znanstvenih teorij. Novih idej. Novih pogledov. Novih konceptov. Nekatere ustvarjene novosti so pomembne za družbo ali podjetja, druge zgolj za posameznike. V ustvarjalnem procesu lahko nastane nekaj novega in dragocenega (npr. umetniška dela), lahko pa samo nekaj novega (npr. prenova doma). Ne pelje vsaka ustvarjalnost v Louvre ali v Metropolitansko opero. Le čemu bi? Z ustvarjalnostjo je kot z ljubeznijo, hranilni sta za vsakogar. Se spomnite, ko smo v otroštvu iz lego kock ustvarjali vozila in hiše? Zatopili smo se v igro, v kateri je svet izginil. Temu danes pravimo »osredotočena pozornost« (mindfulness). Je oblika preproste meditacije, ki sprošča, saj močno zmanjša bučanje misli in neprestano razmišljanje o čemerkoli. Po ocenah nevroznanstvenikov se utrne od 50.000 do 60.000 spontanih misli na dan. Ta trušč se z osredotočeno pozornostjo zmanjša. Tisti, ki vrtnarijo, ustvarjajo gredice in zasajajo cvetje, mnogokrat omenjajo sproščujoč učinek osredotočene pozornosti pri negovanju vrta, zasajanju cvetic, dotikih zemlje.
Ustvarjalnost pa ni samo sproščujoča, temveč je tudi zdravilna. Je proces, v katerem smo zmožni na stare stvari pogledati na nove načine in iz druge perspektive (kot Franklovi sojetniki), zato smo se s težavami sposobni spopasti drugače kot dotlej. Nevroznanost ugotavlja, da smo zaradi ustvarjalnosti, s katero prihajamo do novih rešitev, novih idej in novega znanja, bolj zdravi in naši možgani v boljši kondiciji. Ustvarjalnost namreč podpira nevroplastičnost možganov, to je zmožnost, da se spreminjajo in ustvarjajo nove živčne (nevronske) povezave. V raziskovanju tega dobrodejnega vpliva ustvarjalnosti na naše možgane so se povezali nevroznanstveniki iz številnih uglednih svetovnih univerz pri Društvu za nevroznanost ustvarjalnosti (The Society for the Neuroscience of Creativity / SfNC). Zato šolniki, pozor! Uvedite več ustvarjalnosti v šole. Za podatke in informacije služi Google.
Lahko pa pogledamo na ustvarjalnost še drugače. Je klesanje, ustvarjanje najboljše verzije nas samih glede na talente, spretnosti in kapacitete, ki jih imamo. Če se izrazim računalniško, je treba tudi našim notranjim svetovom zagotoviti »update« in »upgrade«, vsakodnevne posodobitve in izboljšave. Vsak dan prinese možnost, da nekaj novega spoznamo, izkusimo, se naučimo. Vsak dan lahko nekaj škodljivega odvržemo in nekaj koristnega uvedemo. Vsak dan je nov šolski dan in vsak dan imamo lahko popravni izpit za vse, kar nam še ni uspelo ali pa smo naredili napačno. Vsak dan lahko ustvarimo nekaj novega! A tudi brez teh »vzvišenih« dobrobiti je z ustvarjalnostjo življenje preprosto neizmerno bolj zabavno. Brez nje bi bilo pusto in avtomatsko. Pomislite. Vsak dan bi počeli povsem ista monotona opravila: se zbudili, nahranili, odšli v službo, se popoldan vrnili, nahranili, gledali televizijo, odšli spati, se zbudili, nahranili, … Svet bi zamrznil v mehansko ponavljanje vedno istega. Preživeli sicer bi. Za to raven preživetja je ustvarjalnost nepotrebna , a še kako je nujna za kakovost življenja. Kajti od kod nastajajo nove ideje, odkritja, rešitve? Iz človekove ustvarjalne sile, iz radožive radovednosti po razumevanju človeka, narave in sveta.
Svet se nam lahko kaže kot grd. In ljudje v njem grdi. Lahko pa vidimo njegovo lepoto. In tudi lepo v ljudeh. Ničkolikokrat je bilo že rečeno, da ne moremo spremeniti sveta, le sami sebe. Tudi Franklovi sojetniki ga niso mogli rešiti. Spremenili so lahko le svoje odzive nanj. Se v zloveščem okolju taborišča zagledali v vedro nebo ali na trati poiskali cvetlice. Kajti tam je vir moči za spremembe, v lepem in žlahtnem. Zato potrebujemo kulturni praznik. Spomni nas, da umetnost kultivira človeka in družbo. Je duhovna hrana, brez katere bi zdrknili v barbarstvo, primitivizem in vulgarnosti.
