Razstavo Body Worlds Vital si je po treh letih gostovanja po svetu ogledalo prek 40 milijonov ljudi v več kot 90 mestih, kot so Tokio, New York, Mexico City, Bruselj in Rim. V Ljubljani bo na ogled na Gospodarskem razstavišču od 21. oktobra 2018 do 20. januarja 2019.
Potovanje v človek fizičen svet vas ne bo pustil hladnega. Gre namreč za razstavo pravih človeških teles v različnih dejavnostih s prerezi notranjih organov in struktur, za vpogled v morda malce srhljive in zelo nazorne anatomske svetove.
Telesa so obdelana v posebnem postopku t.i. plastinacije, ki se je razvila predvsem v izobraževalne namene. Gre za tehnike preparacije tkiv, s katerimi po smrti preprečimo propadanje človeškega telesa ter ga ohranimo v izvorni obliki in barvi ter brez vonja. Postopek je odkril prof. dr. Gunther von Hagens leta 1977, ko je postal docent anatomije na univerzi v Heidelbergu. Za tem se ga je razvijalo in posodabljalo.
Proces razgradnje telesa preprečijo tako, da truplo za nekaj mesecev namočijo v kad z acetonom, ki ga kasneje s posebnim postopkom zamenjajo z drugimi kemijskimi spojinami. Celoten postopek poteka v petih korakih. Najprej telo balzamirajo, kar pomeni, da ga sperejo s formalinom, ki ga vbrizgajo v žile. Ta prepreči proces gnitja, pobije bakterije in zaustavi razpadanje tkiv. Za tem odstranijo kožo, maščevje in vezivno tkivo ter preparirajo tkivne strukture, kot so žile, živci, mišice, ligamenti idr. Sledijo nadaljni koraki: odstranitev maščob in vode, impregnacija, namestitev eksponata v položaj in utrditev eksponata.
Za popolno plastinacijo človeškega telesa je potrebnih približno 1500 ur.
Plastinanti so pomemben izobraževalni pripomoček v veterini, biologiji in različnih znanostih, ker omogočajo tridimenzionalni vpogled v telesne strukture. Te modele, namenjene raziskovanju in izobraževanju, pa so zadnja leta približali širši javnosti z razstavo, na kateri sta združila moči iznajditelj plastinacije dr. Gunther von Hagens ter kustosinja razstave dr. Angelina Whalley.
Na razstavi so odbrani eksponati, ki prikazujejo delovanje naših organov, žilnega sistema, okostja, mišičevja. Vidimo lahko poškodbe in bolezni tkiv (tumorji) ali posledice infarkta na srčni mišici. Med razstavljenimi modeli so tudi detaljni, filigransko natančni plastinati našega ožilja in možganov. Na ogled so telesa, ki so zdrava, ob njih pa tudi tista, ki so ogrožena ali že obolela. Postavljena so v različne človekove aktivnosti in dejavnosti, npr. v vloge gasilca, nogometaša, drsalca.
SPREMLJEVALNI PROGRAM
Razstavo bo spremljal bogat spremljevalni program, ki bo promoviral zdrave življenjske stile. Del programa bodo tudi predavanja.
Kot avtorica knjige Stres, kuga sodobnega časa bom na predavanju 24. 10. ob 18.00 skozi osebno izkušnjo ter na podlagi znanstveno podprtih znanstvenih izsledkov razumljivo pojasnila tisto slabo stran stresa, ki nas uničuje v bolezni (izgorelost, fibromialgijo, depresijo, bolečinski sindrom ipd.) z nekaj nasveti, kako si pomagati, kje najti moč za spremembe in kako življenjske tegobe zaobrniti v dobro.
Knjiga Stres, kuga sodobnega časa je bil dva meseca po izidu letošnjega 21. maja razprodana in ponatisnjena, v splošnih knjižnicah pa je med peščico slovenskih knjig, za katere so najdaljše čakalne vrste.
O KNJIGI SO ZAPISALI
- Tanja Hadolin, magistra farmacije: »Knjiga je zelo dobro napisana. Zame, ki sem iz stroke, je celo priročnik, študijsko gradivo. Knjigo prebiram in podčrtavam, kar običajno ne počnem. Avtorica je šla s časom naprej in s svojo izredno natančnostjo izbrala pomembne informacije ter zanesljive vire. Z vsem, kar je napisala, se strinjam.«
- Renate Rugelj, Bukla: »Knjiga je neke vrste poljudnoznanstveni priročnik. Četudi je v tujini precej običajno, da se raziskovalne novinarke in novinarji poglobijo v neko temo in o njej zberejo vsa mogoča znanstvena dognanja in raziskave ter jih na jasen način obdelajo in razumljivo predstavijo bralcem, je knjiga za naš prostor vseeno unikum.«
- Prof. dr. Marko Juvan, literarni teoretik, ZRC SAZU: »Avtorica znanja različnih disciplin, ki jih avtoričin um kritično povzema, povezuje in esejistično vešče ubeseduje.«
- Prof. dr. Rok Tavčar, dr. med., specialist psihiater: »Knjigo toplo priporočam v branje vsem, ki bi želeli dobiti natančne, znanstveno utemeljene informacije o stresu.«
