Predavanje ob izidu knjige Pogovori o vizualni umetnosti
Na predavanju bo avtorica knjige Maja Megla svet sodobne vizualne umetnosti, zagate ustvarjalnega procesa in različne umetniške pristope približala skozi humorne zgodbe in pogovore, ki so nastali ob srečanjih z velikani umetnostnega sveta. Njihove navdihujoče misli in dragocene izkušnje so v navdih vsem generacijam.
Pogovori z mednarodno priznanimi tujimi ustvarjalci, umetniki in kuratorji so nastali med leti 1990 in 2015 in bili objavljeni na straneh Mladine, Sobotne priloge, Emzina, Maga in Delove kulture.
So osebni pogledi, izkušnje in razmisleki o zagatah umetnostnega sveta in konceptih razstavljanja, o nastajanju umetniških del in navdihu zanje, o vlogi umetnosti in (ne)zmožnosti njenega razumevanja.
V knjigi je izbranih 12 umetnikov in 10 kuratorjev (kritikov).
Anton Vidokle • Boris Groys • Braco Dimitrijević • Carlos Basualdo • Charles Esche • Ekaterina Degot • Emilija in Ilja Kabakov • Herman Nitsch • Jan Fabre • Jannis Kounellis • Josef Koudelka • Kasper König • Kim Levin • Klavdij Sluban • Peter Weibel • René Block • Richard Deacon • Šelja Kamerić • Tony Cragg • Ulay • Viktor Misiano • WHW
Vsak intervju dopolnjuje avtoričina uvodna, osebna zgodba srečanja ali dogodkov, ki so ga zaznamovali.
Izbor 22 intervjujev je navdihujoče čtivo za umetnike, umetnostne zgodovinarje, vizualne ustvarjalce, fotografe, kustose, profesorje, kritike in ljubitelje umetnosti.
Knjiga obsega 320 strani z besedili in vizualnim gradivom. Cena je 18 evrov.
O AVTORICI
Maja Megla je diplomirala iz primerjalne književnosti. Kot dolgoletna novinarka in urednica (Mladina, Delo) je pisala predvsem o kulturi in sodobni vizualni umetnosti. Doslej je objavila dve knjigi, prvenec in knjižno uspešnico Stres, kuga sodobnega časa ter vodnik za boljše življenje Smem biti to, kar sem.
ODLOMEK IZ UVODA H KNJIGI
»Zamislite si staroste umetnostnega sveta, ki v pogovoru z novinarji že desetletja nenehno govorijo o istih stvareh iz svojega življenja. Kaj naj jih sploh vprašam, da bo drugače, novo? Kako naj jih izzovem, da bi na stare dogodke pogledali sveže, vendar ne odjadrali predaleč v umetnostno teorijo, kjer so širjave za povprečnega bralca časnikov in revij mnogo preveč zapletene? Ja, vedno je bilo treba iskati ravnotežje, misliti tudi na bralca. Bila sem zgolj posrednica, vmesni člen, pismonoša, ki je zgodbe iz sveta umetnosti zapakiral v razumljiv jezik in jih posredoval do naslovnika, navdušenca nad umetnostjo. Poleg bralca pa je ključen intervjuvanec. Kako vzpostaviti pristen stik z njim? Kako ustvariti sproščenost in odprtost, ki sta potrebni za živahno izmenjavo pogledov, občutkov, mnenj? Seveda je šlo za zapeljevanje, vendar še zdaleč ne za erotično, bolj za sproščanje feromonov navdiha, očarljivo povabilo v intelektualno-ustvarjalni prostor.«
