Akcija!

Pogovori o vizualni umetnosti

Srečanja z mednarodno priznanimi tujimi ustvarjalci in kuratorji so vodila v pogovore o zagatah umetnostnega sveta in konceptih razstavljanja, o nastajanju umetniških del in navdihu zanje, o vlogi umetnosti in (ne)zmožnosti njenega razumevanja.

Izbor  22 intervjujev je navdihujoče čtivo za umetnike, umetnostne zgodovinarje, vizualne ustvarjalce, fotografe, kustose, profesorje, kritike in ljubitelje umetnosti. 

Anton Vidokle • Boris Groys • Braco Dimitrijević • Carlos Basualdo • Charles Esche • Ekaterina Degot • Emilija in Ilja Kabakov • Herman Nitsch • Jan Fabre • Jannis Kounellis • Josef Koudelka • Kasper König • Kim Levin • Klavdij Sluban • Peter Weibel • René Block • Richard Deacon • Šelja Kamerić • Tony Cragg • Ulay • Viktor Misiano • WHW

 

PODATKI O KNJIGI

  • Mehka, broširana vezava
  • Leto natisa 2021
  • Število strani: 320
  • ISBN: 978-961-94807-2-4
  • Mere izdelka (širina, višina, debelina): 160 x 230 x 25 mm

Opis knjige

Odlomek iz uvoda

»Zamislite si staroste umetnostnega sveta, ki v pogovoru z novinarji že desetletja nenehno govorijo o istih stvareh iz svojega življenja. Kaj naj jih sploh vprašam, da bo drugače, novo? Kako naj jih izzovem, da bi na stare dogodke pogledali sveže, vendar ne odjadrali predaleč v umetnostno teorijo, kjer so širjave za povprečnega bralca časnikov in revij mnogo preveč zapletene? Ja, vedno je bilo treba iskati ravnotežje, misliti tudi na bralca. Bila sem zgolj posrednica, vmesni člen, pismonoša, ki je zgodbe iz sveta umetnosti zapakiral v razumljiv jezik in jih posredoval do naslovnika, navdušenca nad umetnostjo. Poleg bralca pa je ključen intervjuvanec. Kako vzpostaviti pristen stik z njim? Kako ustvariti sproščenost in odprtost, ki sta potrebni za živahno izmenjavo pogledov, občutkov, mnenj? Seveda je šlo za zapeljevanje, vendar še zdaleč ne za erotično, bolj za sproščanje feromonov navdiha, očarljivo povabilo v intelektualno-ustvarjalni prostor.«

***

Ruski konceptualist Ilja Kabakov

»Danes se umetniki velikokrat prilagajajo trgu. Dela se za bogastvo in slavo, zato umetnost ne more biti kompleksna. Kompleksne umetniške ideje potrebujejo čas, da se jih razvije. Mladi umetniki pa za to nimajo časa.«

***

Nemški fotograf in performer Ulay

»Če odstranite vse medije kot zunanje podaljške človekovega izražanja in jih privedete nazaj zgolj v prisotnost človeškega telesa, dobite najmočnejšega med vsemi mediji – človeško telo.«

***

Hrvaški ženski kuratorski kolektiv WHW:

»Seveda se brez denarja v tem sistemu ne da živeti, a bolj ključno je vprašanje vrednosti, kaj nam pomeni kultura danes in kje je njeno mesto. Če se to razume, kot vse v družbi, le skozi denar, potem bo ta v celoti določal vrednosti tudi v kulturi.«

***

Francosko-češki fotograf Josef Koudelka

»Karkoli sem delal, nikoli nisem vedel, kje in kako bom končal. Zato sem želel imeti svobodo. Vedel sem, kaj hočem, in vedno našel način, kako to narediti.«

***

Britanski kipar Tony Cragg

»Najbolj zanimiv material je tisto, kar je v naših glavah, mislih, umu. Ko kot kipar obdelujete kak material, je tisto, kar resnično delate, spreminjanje njegove narave in značaja. To je najbolj zanimivo. Brez tega kiparstvo nima nobenega smisla.«

***

Italijanski umetnik arte povera Jannis Kounellis

»Galerija, naj bo javna ali zasebna, je kot gledališki prostor, v katerem lahko uprizorimo dramo. Umetnik jo ustvari s svojimi orodji in svojo likovno govorico.«

O KNJIGI SO ZAPISALI
  • Nevenka Šivavec, direktorica mednarodnega grafičnega likovnega centra

»Maja Megla je bila v svojem novinarskem delu izjemna posrednica med svetom umetnosti in širokim krogom bralcev. Njeni intervjuji so nemalokrat porušili nevidni zid, ki ločuje sodobno umetnost od občinstva, zato Majine pogovore, ki so prežeti z njenim iskrenim in navdušujočim zanimanjem, priporočam vsem, ki si želijo sodobno umetnost in njene protagoniste spoznati od blizu.«

  • Zora Stančič, grafičarka, vizualna umetnica in docentka na ljubljanski Akadamiji za likovno umetnost in oblikovanje

»Idealna knjiga za študente akademije, ki so rojeni v času, ko so intervjuji nastajali. Hkrati je tudi zelo primerna za vse, ki smo soustvarjali tisti čas, saj lahko z distance vidimo, kakšen je bil nekdaj odnos do umetnosti in kulture ter kakšni poglobljeni intervjuji so bili del naše realnosti.«