O meni

Avtorica, založnica, novinarka, publicistka

Diplomirala sem iz primerjalne književnosti in literarne teorije. Ob rednem študiju sem kot neobvezno, dodatno študijsko smer vpisala starogrški jezik s književnostjo.  Za diplomsko delo Borghes in postmodernizem sem prejela študentsko Prešernovo nagrado. Dokončala sem tudi nižjo glasbeno šolo iz klavirja.

Več kot 25 let sem bila novinarka in urednica  na časniku Delo in v tednikih Mladina ter Mag. Objavljala sem tudi v kulturnih revijah Literatura, Emzin, Naši razgledi ter v mesečnikih Ambient in Defacto. Pisala sem predvsem o kulturi in sodobni vizualni umetnosti  ter tudi o znanosti, ekologiji in človekovih pravicah. Velik  del  novinarske pozornosti sem namenila delu umetniške skupine Neue Slowenische Kunst (Laibach, Irwin, Gledališče Sester Scipion Nasice / Rdeči Pilot / Kozmokinetični kabinet Noordung / Delak). Njihove člane in sodelavce sem spremljala od začetkov delovanja v osemdesetih letih dalje. Sem kolumnistka Dnevnikovega sobotnega Objektiva in voditeljica Sensinega podkasta Modra soba.

V lastni založbi Reset.Restart sem izdala tri knjige. Prvencu Stres, kuga sodobnega časa (2018), ki je postal knjižna uspešnica, je sledila psihološko obarvana knjiga o človekovih temeljnih bivanjskih pravicah Smem biti to, kar sem (2021) in v istem letu še knjiga Pogovori o vizualni umetnosti (2021).

**********

 »A to so pravzaprav manj pomembne koordinate osebne izkaznice. Kdo sem jaz in kaj je moja identiteta? Sem nekaj, kar predstavljam svetu, da sem. Sem nekaj, kar drugi mislijo, da sem. In sem nekaj, kar resnično sem. Svoje pristno jedro sem dvajset let odkrivala v vsakodnevni meditaciji. Ta del mojega življenja je mnogo pomembnejši od vsega, kar sem spisala kot novinarka. Je izkušanje tistega dela sebe, ki se zaveda, da obstaja, ter tiste esence sebe, ki se zaveda, da se zaveda. Tja vodi in od tam izhaja smisel bivanja v trenutni človeški obliki z imenom, ki so mi ga nadeli, in s poklicem, ki sem ga opravljala. In mnogo bolj kot katerakoli šola so me izučila dolga samotna potovanja v oddaljene dežele Azije, Afrike, Srednje in Južne Amerike, med druge kulture, kjer ni nič pomenilo, da sem novinarka Dela, in kjer ni nič veljalo vse moje znanje o sodobni umetnosti, ker zanjo še slišali niso. Tam sem bila zgolj to, kar sem: človek.«