Predavanja

Predavanje 1

Stres, kuga sodobnega časa

Na predavanju  skozi osebno izkušnjo ter znanstveno podprte znanstvene izsledke razumljivo pojasnim tisto slabo stran stresa, ki nas uničuje v bolezni (izgorelost, fibromialgijo, depresijo, bolečinski sindromi ipd.) z nekaj nasveti, kako si pomagati, kje najti moč za spremembe in kako življenjske tegobe zaobrniti v dobro.

  • Zakaj je narava predvidela stresni odziv »boj/beg/zmrzni« in kaj se takrat odvija v našem telesu in v možganih?
  • Zakaj se zaradi kroničnega stresa ali pretresa sesujejo osnovni gradniki možganov (nevroni) in prenašalci sporočil med njimi (nevrotransmiterji)?
  • Kakšne oblike samopomoči priporoča sodobna nevroznanost?
  • Si je z nevrogenezo in nevroplastičnostjo mogoče obnoviti možgane?
  • Kaj pa nevrotransmiterji: so izhod za njihovo obnovo res le antidepresivi ali tudi znanstveno preizkušene diete, kot je serotoninska dieta, ki je nastala na uglednem MIT?
  • In kakšna je meditacija čuječnosti, ki jo priporoča britanski Nacionalni inštitut za zdravje in klinično odličnost Velike Britanije in je dokazljivo enako učinkovita kot antidepresivi?
  • Kakšne so vsestranske dobrobiti učenja?

 

************************************

Predavanje 2

Meditacija skozi nevroznanost

Meditacija je eno bolj učinkovitih in dobrodejnih pomagal za obnovo možganov, za njihove strukturne in funkcionalne spremembe. Meditacijo zato priporočajo pri vseh psihosomatskih boleznih (depresija, izgorelost, bolečinski sindrom, fibromialgija, tesnobna stanja).

Zadnjih dvajset let so na uglednih univerzah, kot so Univerza Wisconsin, Princeton, Harvard, Berkeley meditacijo intenzivno znanstveno proučevali.Vse raziskave ugotavljajo opazne in konkretne dobrobiti za naše telesno in duševno zdravje.

Na Harvardu so ugotovili:

  • možganska skorja se s staranjem skrči, zato začnemo pozabljati. Na tem področju ima 50-letni meditant isto količino sive substance kot 25-letnik.
  • Po osmih tednih redne meditacije se spremembe zgodijo na petih različnih predelih možganov.
  • Amigdala, predel možganov, ki sproži stresni odziv »boj ali beg« in je pomembna za stanja tesnobe, strahu in stresa na splošno, se ob redni meditaciji zmanjša. Obenem se zmanjša raven stresa.
  • Dolgoletni meditanti imajo več sivih celic v frontalnem korteksu, ki je povezan z delovnim spominom in izvršilnim sprejemanjem odločitev

 

************************************

Predavanje 3

Pot v radost in svobodo

Kako preseči negativne misli in boleča čustva, omejujoča prepričanja in rušilna pričakovanja?

Svet interpretiramo skozi psihološka očala naše osebnosti. Njeni temelji so se oblikovali v otroštvu. Ta skriti svet sestavljajo prepričanja, zapovedi, prepovedi, etični normativi, pričakovanja, želje, rane, bolečine. Z njimi interpretiramo svet, ustvarjamo sodbe in zaključke, te misli pa sprožajo čustva, ki prepojijo telesa, jih izpolnijo z občutenjem ugodja ali napetosti, nemira ali sproščenosti, sladke topline ljubezni ali neprijetne ostrine neugodja.

Vsa dogajanja v nas se odražajo tudi na telesu. Če se zbujamo ponoči nemirni in napeti, nas morebiti telo opozarja, da izbiramo korake, ki so v našo škodo. Lahko to počnemo iz (samo)destruktivnosti ali pa iz nevednosti, ker ne znamo ustrezno poskrbeti zase in se odločamo v lastno škodo. Morda je težava ta, da ne vemo, kako postaviti meje.

Moč za spremembe je resda v naših rokah, vendar lahko spremenimo le tisto, kar si priznamo in razumemo.

  • Kako pred sabo razgaliti samega sebe in pošteno pogledati v lastne senčne strani?
  • Kako preseči utrinke 60.000 misli na dan, katerih večina je negativnih?
  • Kako biti zavesten trušča notranjih samogovorov?
  • Kako jih prekiniti in nadomestiti z drugimi?
  • Katere metode, načine in tehnike lahko uporabimo, da se premaknemo v smer, kjer lahko zaživimo bolj celostno, izpolnjeno in ustvarjalno?

Pot v radost in svobodo je v pristnem stiku z resnico samega sebe.

 

************************************

Predavanje 4

Oživeti v življenje

Kako se spopasti s psihosomatskimi stanji: z depresijo, tesnobo, fibromialgijo, bolečinskim sindromom in izgorelostjo?

Znanstvene raziskave kažejo, da je blago in srednje močno depresijo mogoče zdraviti zgolj s psihoterapijo, medtem ko je težjo, kronično ali kompleksnejšo obliko depresije priporočljivo zdraviti z zdravili v kombinaciji s psihoterapijo.

Če je temu tako,

  • zakaj pri blagih depresijah oboleli nima možnosti izbire: zdravilo ali psihoterapija?
  • In zakaj se pri težjih oblikah predpisujejo zgolj zdravila, če raziskave kažejo, da
    je za učinkovito okrevanje nujna tudi psihoterapevtska podpora?

Zakaj zdravstvo nudi le zdravila z mnogoterimi stranskimi učinki, ob tem pa pri izbiri strelja v prazno. Za možgane nima diagnostike. Odločitve o izbiri zdravila ne nastanejo na podlagi laboratorijskih ali kakšnih drugih raziskav. Vsaj pri nas ne. Ugiba se. Zdravila se preizkuša in vari koktejle več njih skupaj ter povečuje odmerke. Stranski učinki so lahko uničujoči.

  • Kakšne so pasti zdravljenja psihosomatskih stanj in kaj lahko storimo sami?
  • Kako spremeniti prehrano in gibanje?
  • Kako priti na sled svojim negativnim vedenjskim vzorcem in prepričanjem?
  • S katerimi naravnimi zdravili lahko pomagamo vzpostavljati psihofizično ravnotežje?
  • Katere tehnike meditacije so dokazano učinkovite?

Če želimo ozdraveti, moramo odkriti in pozdraviti vzroke. Vse ostalo je pesek v oči.