Foto Aleksandra Saša Prelesnik
Pogovor o ajurvedi in o dobri skrbi zase. O povezanosti možganov in črevesja, kar ugotavlja sodobna alopatska medicina, medtem ko se ajurveda temu posveča že tisoč in več let. O zdravi in uravnoteženi negi ter telesnem čiščenju in razstrupljanju. O zdravem postenju.
Post ji predstavlja popoln 'reset', ki ni povezan samo s čiščenjem na telesni ravni, temveč tudi na mentalni, duhovni in čustveni ravni. Posvetila se je ajurvedi in svetuje o zdravi in uravnoteženi prehrani.
Pogovor o družbi in človeku, Bogu in duhovnosti. O enoumju, dogmatizmu in kritični distanci. O hipnotiziranemu in svobodnemu posamezniku. O odtujenosti človeka in posledicah te odtujenosti, depresijah in odvisnostih. O tem, kaj pomeni biti v stiku s sabo, biti celosten. O sodobni družbi in neetičnem hrematizmu. O pristni bližini v odnosih in zakaj je nespodobno, da drugi mislijo namesto nas.
Rimskokatoliški duhovnik in pisatelj je avtor številnih knjig. S svojo kobilo Kapro živi v spokojnem zavetju na kmetiji pod Raduho.
December je mesec praznikov, obdarovanja, radosti, družinskih srečanj, izkazovanja ljubezni in topline. Sočasno je težek čas za bolne in osamljene, revne in zapuščene ter za vse, ki živijo v konfliktnih partnerskih odnosih in disfunkcionalnih družinah. Pogovor o prazničnem stresu in stiskah v veselem decembru, o osamljenosti, prisiljeni sreči in prisili povezanosti. Tudi za vse, ki se ne veselijo druženja s partnerjem ali družino. Kaj storiti in kako se naravnati?
Je izredna profesorica za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in predavateljica na področju psihoterapije in psihologije na Fakulteti Univerze Sigmunda Freuda. Psihoterapevtka, supervizorka in avtorica več knjig.
Pogovor o pionirskih operativnih posegih, o možganih in zavesti, pravi (in ne lažni) znanosti, farmakoterapiji in sodobni medicini ter povezanosti vsega živečega (biocentrizem). A tudi o večdesetletni sodni kalvariji na sodiščih v Izraelu in v Sloveniji, ki se je končala z razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. To je oktobra letos razsodilo njemu v prid, slovenskemu sodišču pa naložilo plačilo odškodnine.
Je vrhunski in svetovno priznani slovenski nevrokirurg, ki ga uvrščajo med pionirje mikronevrokirurgije. Po njem se imenuje kar devet operativnih postopkov, njegove knjige pa so temeljni učbeniki o kirurgiji lobanjskega dna. Je prejemnik številnih nagrad in priznanj.
Pogovor o svetu, ki ga pretresajo globoke spremembe in o prelomnih časih, v katerih živimo. O sodobni družbi, o svobodi in enoumju, o naraščanju nasilja in o porastu sovražnega govora ter nizki ravni javne debate. O lažnih novicah in preverjevalcih dejstev, o kulturi izobčenja in diskreditacij, nezaupanju medijem in fenomenu teorij zarot. A tudi o bogatenju peščice (1 odstotek najbogatejših si lasti 45 odstotkov vsega bogastva sveta), vzponu drugih ekonomskih velesil (Kitajske, Rusije, Indije), slabitvi ameriške dominacije ter prerazporejanju moči na svetovnem političnem parketu. Drvimo v tretjo svetovno vojno? Kje smo, zakaj smo sem prispeli in kakšni so nadaljnji izgledi?
Je sociolog, raziskovalec, predavatelj, publicist in civilnodružbeni aktivist. Nekaj desetletij je raziskoval in predaval na več prestižnih ameriških in britanskih univerzah (Harvard, Cambridge, Oxford, Princeton idr.). Je avtor številnih knjig s področja zgodovine politične in družbene misli.
Pogovor o odvisnostih, o vzrokih, posledicah in izhodih ter o rušilni moči nezaceljenih travm, ran in bolečin otroštva. Ko nastopi hlepenje (po sladkem, alkoholu, nikotinu, idr.) pristanemo v začaranem krogu odvisnosti. Zakaj imamo v Sloveniji toliko težav z zasvojenostjo z alkoholom? Kaj sploh je zasvojenost? Zakaj potrebujemo z zunanjimi blažilci (hrana, alkohol, droge, seks, nakupovanje, igre na srečo, idr.) anestezirati svoja neprijetna čustva? Zakaj se vračamo k škodljivemu vedenju in navadi ter kako ju prekiniti?
Je direktor Združenja bonding psihoterapevtov Slovenije in supervizor terapevtom. Kot psihoterapevt deluje v Kopru in v Ljubljani. Posveča se osebam s čustvenimi in odnosnimi motnjami ter zasvojencem.
Pogovor o pisateljevanju, zahtevnih življenjskih preizkušnjah ter njihovih transformacijah v literarni svet. Posamezniki, ki jih težijo psihosomatske bolezni ali bremena travmatične preteklosti ter imajo slabe izkušnje s psihiatrijo in psihoterapevti, se pogosto obrnejo po pomoč k duhovnosti, kjer lahko naletijo na izkoriščanje, okoriščanje, zlorabe, zavajanje ... S pastmi duhovnosti in duhovnih učiteljev se je srečala sama. Od tam navdih za humoren roman Vija vaja ven. Tudi večji del njenih ostalih knjig plemenitijo lastna izkustva: posameznike na psihiatrični kliniki obravnava v knjigi Težkomentalci, lezbični svet pa v knjigah Bojne barve in Križci krožci.
Je pisateljica in književna prevajalka iz angleščine in francoščine. Zase pravi, da je »pisanje njen hobi, prevajalka pa je po fohu«. Ima pa še eno vlogo: je lezbična mati.
Pogovor o tem, kako je biti transspolna oseba. Kako se je počutiti tuje v svojem telesu in se doživljati kot ženska v telesu moškega? Kako je biti obkrožen z družino in prijatelji ter se čedalje močneje zavedati, da nisi to, kar si? Kako je zbrala moč za priznanje sebi in bližnjim ter kako velik je pritisk morebitne zavrnitve ali zasmehovanja? In tudi o zahtevni poti tranzicije, postopnih in dolgotrajnih tudi telesnih sprememb v nasprotni spol. Danes je Lia. Nekdaj je bila Janez.
Lia se je rodila kot Janez. Po dveh izgorelostih se je znašel v precepu, kako dalje. Odločil se je za študij transpersonalne psihoterapije in se posvetil iskanju odgovorov na temeljna vprašanja: kdo sem, zakaj sem tu, kaj je moj namen. Predlani je začel s tranzicijo v žensko in postal Lia.
Pogovor o skupini Laibach, o novem projektu Alamut, ki je nastal v sodelovanji z iranskimi ustvarjalci, o potovanjih v Iran in na ruševine Alamuta, o diplomatskih zapletih pri izvedbi projekta, o napornih turnejah in gostovanju v Severni Koreji in tudi o tem, kako je bilo predelati njihove najbolj priljubljene komade.
Je instrumentalist, skladatelj, producent. Od leta 2006 sodeluje s skupino Laibach, s katero je nastopil na več kot 300 koncertih po Evropi, Severni Ameriki in Aziji. Z njimi je napisal več simfoničnih del. Zadnji projekt je Alamut, devetdesetminutno delo za skupino Laibach, simfonični orkester, zbor, eksperimentalni zbor in tradicionalni orkester Karnay po motivih romana Alamut Vladimirja Bartola.
Pogovor o zakulisju glasbenega poklica. Turneje in koncerte spremljajo fizični napori in psihični pritiski, vse večja pričakovanja publike, osamljenost v brezdušnih hotelskih sobah, adrenalinski vzponi na koncertnih nastopih in izpraznjenost po njih, negotovost preživetja. Spregovorila je o dopingu v svetovnem opernem svetu, da lahko pevci zdržijo natrpane urnike in odpojejo kljub poškodbam ali boleznim. In tudi o svoji izgorelosti ter krepčilnih ruskih dihalnih tehnikah, s katerimi si je povrnila fizične in psihične moči. Eno od trinajstih tehnik, ki imajo certifikat ruskega ministrstva za zdravje, je tudi pokazala.
Je mezzosopranistka, ki je sprva študirala pravo, diplomirala iz muzikala in dramske igre na Mountview Academy of Theatre Arts v Londonu ter v Moskvi na Akademskem glasbenem kolidžu P. I. Čajkovski. Izvaja operno in popularno glasbo.
Pogovor o vplivu tehnologij, spleta, mobilnih naprav in družbenih omrežij na človeka in družbo. O nastajanju nove kaste svetovnih bogatašev. O družbi nadzora in o zasutosti z informacijami, ko se izgublja sled, kaj je kredibilno in kaj ni, kaj je resnica. O pojavu spletnih vplivnežev in naraščajoči potrebi po razkazovanju. O razraščanju narcisistične družbe, v kateri je narcisizem (četudi je patologija in osebnostna motnja) postal nova normalnost, sprejemljiva in čaščena. O igranju lažnega jaza in naraščajočem spletnem bullyjingu, izživljanju med vrstniki. Pred zasloni preživimo več kot 9 ur! Nismo aktivni in večino časa presedimo. Kakšen sodobni človek nastaja in kakšno je njegovo življenje?
Je znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko narodopisje pri Znanstveno-raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti in izredni profesor za področje kulturne in socialne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Pogovor o prebujanju v duhovni svet. Kaj sploh je duhovno? Kako nas brusijo težke preizkušnje otroštva in odraslosti? O spopadu z lastnimi demoni in senčnimi deli svojih osebnosti. O razvijanju drugih kvalitet, ki niso umske, kot sta intuicija in čuječnost. Kako živeti celostno in etično v času ekstremnega narcisizma in patološke sebičnosti?
Pravnik, profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet, nekdanji poslanec, pisec in publicist. Je avtor ali soavtor 44 knjig, med katerimi so tako strokovne kot tudi literarne.
Pogovor o afriškem in sodobnem plesu ter tudi o rasizmu, ksenofobiji, predsodkih in nestrpnosti. Kako je biti Slovenka temnejše polti z gostimi, temnimi, skodranimi lasmi? O opazkah, neumnih vprašanjih, neprimernih dotikih in odraščanju v sredini, kjer si vedno vidno drugačen. Pretemen. In še o poti v Burkino Faso, kjer je spoznala drugi del družine. Tudi tam je bila tujka. Presvetla.
Plesalka, koreografinja, plesna pedagoginja in gledališka ustvarjalka. Ker je temnopolta, četudi hči slovenske matere, rojena in živeča v Sloveniji, se vse življenje sooča s predsodki, stereotipi in rasizmom.
Pogovor o alpinizmu in osvajanju najvišjih vrhov, o izzivih polarnih pokrajin in ekstremnih podvigih na Everestu, Grenlandiji, Arktiki in severnem tečaju ter južni Antarktiki, pa tudi v Afriki, Novi Gvineji, Patagoniji in Čilu. Vsepovsod je plezal in hodil. Tudi sam! Ker pa je profesionalni fotograf, je iz odprav prinesel dragoceno zbirko fotografskih pričevanj.
Je alpinist, gorski reševalec, gorski vodnik, profesionalni fotograf, kajakaški trener. Stal je na najvišjih vrhovih vseh celin, razen na Everestu. Grenlandijo je obiskal na šestih odpravah (prvič leta 1981). Bil je tudi v drugih polarnih pokrajinah: na severnem tečaju (prvi Slovenec, ki ga je osvojil), Antarktiki, v Sibiriji. A tudi v toplih krajih v Novi Gvineji, v puščavi, v Afriki. Podal se je v Peru in na trekingih po Patagoniji na jugu Argentine.
Pogovor o zahtevnosti in izzivih igralskega poklica, o gledaliških in filmskih vlogah, odlikah dobrih režiserjev, lastnih ustvarjalnih projektih in o pogumni vlogi matere samohranilke posvojeni nepalski hčerkici.
Je gledališka in filmska igralka, članica ansambla Slovenskega mladinskega gledališča. Pri petdesetih letih je po štirih letih birokratskih zapletov postala mama takrat dveletni siroti Ajušri Rai. Kako sta se povezali? Kdaj postaneš mati, četudi v sebi ne nosiš otroka?
Pogovor o partnerskih odnosih, o deformiranih vrednotah in nezdravih prepričanjih, problematični komunikaciji (neučinkoviti, odsotni ali konfliktni), neodgovornosti in neodraslosti ter nespoštovanju medsebojnih mej, težavah z denarjem in toksičnih vedenjih.
Psihoterapevtka, akademska glasbenica in profesorica flavte. Ima mednarodno diplomo iz integrativne psihoterapije pri Mednarodni zvezi za integrativno psihoterapijo (IIPA) in pri Evropski zvezi za integrativno psihoterapijo (EAIP). Doktorirala je na Teološki fakulteti na področju družinske in zakonske terapije.Ima zasebno prakso, v kateri izvaja individualno in partnersko psihoterapijo.
Pogovor o popotovanjih in Afriki. Zakaj Afrika? Kako potovati sam? Kakšne so nevarnosti in prednosti? O izkušnjah, ki jih ne moremo dobiti iz filmov in knjig. Z obiljem zanimivih zgodb.
Je profesor na katedri za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede in član Centra za proučevanje kulture in religije. Njegovi področji raziskovanja sta sociološka teorija in kulturne študije, znotraj teh pa film in popularna glasba. Rad potuje po Afriki.
Pogovor o čustvih: kaj čustva so in kakšna je njihova funkcija. Kako jih občutiti in primerno izraziti? Kakšne so neprimerne in manipulativne oblike izražanja čustev? Kaj storiti, ko nas preplavi jeza ali strah? Kako ravnati z nemočjo in žalostjo? Kakšen učinek ima v naših življenjih ideologija, da naj bi bili vedno pozitivni?
Po diplomi iz psihologije na Filozofski fakulteti je specializirala iz klinične psihologije na Medicinski fakulteti. Vrsto let je delala v Psihiatrični bolnišnici v Begunjah, sedaj pa ima psihoterapijo in psihološka svetovanja za posameznike, pare in družine.
Pogovor o krščanskih vrednotah v sodobnem času, o sovražnosti in razklanosti v družbi, o travmah pri Slovenci, o medvojnih in povojnih pobojih ter izbrisanih, o agresiji in nasilju v družbi, sovražnem govoru in potlačeni jezi, reševanju konfliktov in sprejemanju drugačnosti, o povezovanju in mostovih.
Je filozof, psihoterapevt in pedagog, redni profesor za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in koordinator doktorskega študija za področje zakonske in družinske terapije. Poleg terapij vodi delavnice za preprečevanje nasilja, reševanje konfliktov in obvladovanje jeze. V zadnjem času raziskuje posledice povojne travmatizacije v slovenski družbi in proces odpuščanja.
Pogovor o spolnih zlorabah, o molku in zanikanju ter o pretresljivih zgodbah iz njene dolgoletne prakse. Kaj vse sodi med spolne zlorabe? Kako jih prepoznati pri otroku in ukrepati? Kakšne so posledice zlorab, kako se z njimi spoprijeti in zaceliti rane?
Kriminalistka, ki je prva pogumno javno spregovorila o svoji spolni zlorabi. Leta 1994 je ustanovila Združenje proti spolnemu zlorabljanju, prvo slovensko nevladno organizacijo za pravice zlorabljenih otrok in več desetletij aktivno pomagala ljudem v stiskah. Ima izkušnje in znanje, kot malokdo na tem področju.
Pogovor o japonski kulturi in družbi, ki ima (tako kot naša) visoko stopnjo samomorilnosti in pereč problem izgorelosti na delovnem mestu, vendar tudi čut za skupnost in prefinjeno kulturno tradicijo. Kako prevajati povsem tuje izraze, nenavadne običaje in nam neznane uporabne predmete? Kako razumeti drugo kulturo skozi očala lastne?
Najbolj ploden slovenski prevajalec japonske književnosti in prevajalec francoske literature. Na Japonskem je živel leto dni in še nekajkrat po več mesecev.
Pogovor o umetniški in reportažni fotografiji, o vodenju zasebne Galerije Fotografija, o umetnosti in pravu v družini številnih pravnikov ter tudi o tem, kako ostati naraven in pristen kljub vplivu in uspehu moža Aleksandra Čeferina.
Fotografinja, ki je objavljala v večini slovenskih časopisov in revij in fotografirala za več slovenskih gledališč, trenutno sodeluje z novomeškim Anton Podbevšek teaterom (APT). Leta 2003 je v Ljubljani ustanovila zasebno Galerijo Fotografija, ki je specializirana za umetniško fotografijo.
Pogovor o veščinah javnega nastopanja, o tremi in humorju, o ubesedovanju, barvi glasu in govorici telesa, o dolgočasnih stereotipnih držah in privlačni avtentičnosti z obiljem trikov in nasvetov, kako se čim bolje odrezati na odrih.
Novinar, nekdanji voditelj oddaje Studio City in dolgoletni kolumnist časnika Dnevnik. Je strasten golfist in potovalec ter trener javnega nastopanja.
Pogovor o tradicionalni kitajski medicini in njenemu sistemu ohranjanja zdravja, o taj čiju in či gongu.
Chen Shining (beri Čen Šining) je kitajski mojster taj čija (taijiquana). Tudi Chen je začel s kitajskimi borilnimi veščinami že v rani mladosti, se učil od staršev ter uril pri različnih učiteljih in mojstrih na Kitajskem. Taj či in či gong v Sloveniji poučuje že več kot 30 let. Tina Hribar je dolgoletna učiteljica taj čija in či gonga ter voditeljica inštruktorjev či gonga v Sloveniji.
Pogovor o zvoku in frekvencah, o možganskih valovih in zdravilni moči glasbe, o izsledkih novejših raziskav in o terapevtskih učinkih zvoka, o binauralnih tonih in harmoniziranju z glasbo.
Je studijski inženir in glasbeni producent. Za sabo ima več kot 20 let izkušenj s pripravo zvoka tako na koncertih kot tudi v glasbenih studijih. Je avdio inženir in tonski tehnik pri skupini Laibach. Z njimi je bil tudi na turneji v Severni Koreji.
Pogovor o jogi in preprekah v vadbi, o ljubeči prisotnosti, duhovnosti in indijskih ašramih s tehnikami za revitalizacijo, ki jih lahko uporabimo v pisarnah.
Študirala je primerjalno književnosti in filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter doktorirala iz kašmirskega šivaizma. Z jogo in meditacijo se ukvarja 20 let ter jo tudi poučuje.
