https://majamegla.si/wp-content/uploads/2022/05/maja-manjsa-resolucija-kvadrat-obdelana-1-800x800.png
Modra soba
Prostor modrosti, znanja, izkušenj in navdiha
  • Voditeljica Maja Megla
  • Avdio in video pogovori nastajajo v sodelovanju z revijo Sensa.
  • Dobrodošli z vašimi mnenji, odzivi in predlogi.
  • Pišite na: podkast.modra soba@gmail.com
https://majamegla.si/wp-content/uploads/2022/09/majhna-resolucija-500x500.jpg

19. LIA BORDON

Pogovor o tem, kako je biti transspolna oseba. Kako se je počutiti tuje v svojem telesu in se doživljati kot ženska v telesu moškega? Kako je biti obkrožen z družino in prijatelji ter se čedalje močneje zavedati, da nisi to, kar si? Kako je zbrala moč za priznanje sebi in bližnjim ter kako velik je pritisk morebitne zavrnitve ali zasmehovanja? In tudi o zahtevni poti tranzicije, postopnih in dolgotrajnih tudi telesnih sprememb v nasprotni spol. Danes je Lia. Nekdaj je bila Janez.

Lia (1979) se je rodila kot Janez, prvi otrok v kmečki družini v Križah pri Tržiču. Družina je živela v skladu s tradicionalnimi vrednotami, kot je recimo vodilo 'kar seješ, to žanješ'. Že od sedmega leta se je Janez zavedal, da je drugačen. Spoznanje, da bi se moral roditi kot deklica, je bilo nenaravno, zato ga je potlačil za naslednjih 35 let. Pravi: 'Ko nekaj potlačimo, tisto sicer izgine, a v nas ostane nemir'. Po gimnaziji je doštudiral kriminalistiko in opravil magisterij. Bil je novinar na Radiu Slovenija, se ukvarjal z nepremičninskimi projekti za različna podjetja ter vodil Gasilsko šolo pri Centru za obveščanje Republike Slovenije.

Po dveh izgorelostih se je znašel v precepu, kako dalje. Odločil se je za študij transpersonalne psihoterapije in se posvetil iskanju odgovorov na temeljna vprašanja: kdo sem, zakaj sem tu, kaj je moj namen. Spoznaval je različne zdravilne energijske tehnike, se posvetil raziskovanju psihedelikov ter njihovih učinkov na naše psihično in telesno zdravje. Predlani je začel s tranzicijo v žensko in postal Lia.

Objava: 8. 9. 2022.

 

POVEZAVA NA AVDIO POSNETEK
POVEZAVA NA VIDEO POSNETEK
https://majamegla.si/wp-content/uploads/2022/08/kvadrat-500x500.jpg

18. LUKA JAMNIK

Pogovor o skupini Laibach, o novem projektu Alamut, ki je nastal v sodelovanji z iranskimi ustvarjalci, o potovanjih v Iran in na ruševine Alamuta, o diplomatskih zapletih pri izvedbi projekta, o napornih turnejah in gostovanju v Severni Koreji in tudi o tem, kako je bilo predelati njihove najbolj priljubljene komade.

Luka Jamnik (1982) je instrumentalist, skladatelj, producent. Od leta 2006 sodeluje s skupino Laibach, s katero je nastopil na več kot 300 koncertih po Evropi, Severni Ameriki in Aziji. Z njimi je napisal več simfoničnih del. Po naročilu festivala sodobne glasbe Ultima v Oslu je leta 2014 nastala Olaf Trygvason Poem, elektronsko-simfonična kompozicija, zasnovana po nekaterih motivih nedokončane Griegove opere. 2016 je sledil Krst pri Savici, triintridesetminutna kompozicija za simfonični orkester, zbor, elektroniko in skupino Laibach, premierno izvedena v Križankah. Leta 2018 je ob stoletnici poljske neodvisnosti po naročilu poljskega inštituta Adam Mickiewicz nastala Polonia, štiristavčno simfonično delo za orkester, zbor in skupino Laibach po motivih Sinfonie Sacre Andrzeja Panufnika. Zadnji projekt je Alamut, devetdesetminutno delo za skupino Laibach, simfonični orkester, zbor, eksperimentalni zbor in tradicionalni orkester Karnay po motivih romana Alamut Vladimirja Bartola. Delo je nastalo v sodelovanju z dvema iranskima skladateljema, Idinom Samimijem Mofakhanom in Nimo A. Rowshanom (premiera v Ljubljani  5. septembra 2022).

A to še ni vse. Napisal je tudi izvirno glasbo za muzikal Boljši svet (premiera 2. septembra 2022 v Mestnem gledališču ljubljanskem). Ustvarja tudi scensko glasbo in je sodeloval z več gledališči, dvakrat z Mestnim gledališčem ljubljanskim in še z Residenztheater v  Münchenu, s Schauspielhaus v Düsseldorfu, z Lutkovnim gledališčem Ljubljana. Kot skladatelj, producent in/ali instrumentalist je sodeloval na več ploščah skupine Laibach: We Forge The Future (2021), Revisited (2020), Spectre (2014) in druge. Je tudi član tria VOZK (Izidor Leitinger, Sašo Vollmaier), ki v lastnih kompozicijah združuje prvine komponirane glasbe, elektronike, improvizacije in popularne glasbe, vse skupaj pa prepletajo s sodobnim plesom. Soustvarja tudi v alternativno-popularni zasedbi Kamerad Krivatoff (en EP, en LP - 2014). In piše, ko ga spodbudijo. Leta 2018 je na pobudo mladega saksofonista Domna Korena nastala kompozicija Pena prelom, za altovski saksofon in elektroniko, ki je bila izvedena v Slovenski filharmoniji in na Svetovnem kongresu saksofonistov v Zagrebu.

Objava: 17. 8. 2022.

 

POVEZAVA NA AVDIO POSNETEK
POVEZAVA NA VIDEO POSNETEK
https://majamegla.si/wp-content/uploads/2022/08/kvadrat-500x500.png

17. MANCA IZMAJLOVA

Pogovor o zakulisju glasbenega poklica. Turneje in koncerte spremljajo fizični napori in psihični pritiski, vse večja pričakovanja publike, osamljenost v brezdušnih hotelskih sobah, adrenalinski vzponi na koncertnih nastopih in izpraznjenost po njih, negotovost preživetja. Spregovorila je o dopingu v svetovnem opernem svetu, da lahko pevci zdržijo natrpane urnike in odpojejo kljub poškodbam ali boleznim. In tudi o svoji izgorelosti ter krepčilnih ruskih dihalnih tehnikah, s  katerimi si je povrnila fizične in psihične moči. Eno od trinajstih tehnik, ki imajo certifikat ruskega ministrstva za zdravje, je tudi pokazala.

Manca Izmajlova (1976) je mezzosopranistka, ki je sprva študirala pravo, ga opustila, se nato učila petja pri Zlati Ognjanovič ter sočasno delala kot natakarica. Varčevala je za avdicijo in šolnino, naredila sprejemne izpite in odšla v London, kjer je diplomirala iz muzikala in dramske igre na Mountview Academy of Theatre Arts v Londonu. Po končanem študiju se je vrnila v Slovenijo in začela nastopati kot igralka in pevka. Ko je spoznala svojega bodočega moža, Benjamina Izmajlova, ki je takrat na Konservatoriju Čajkovski v Moskvi študiral violino, se je odločila prekiniti svojo kariero v Sloveniji in nadaljevati s študijem. Leta 2003 se je preselila v Moskvo in začela študirati operno petje na Akademskem glasbenem kolidžu P. I. Čajkovski. Pred odhodom iz Moskve sta z možem z Ruskim državnim simfoničnim orkestrom kinematografije tam posnela dva albuma, Slovanska duša (2007) in Slovensko srce (2008), ki sta dosegla platinasto naklado. Nove orkestracije je napisal Slavko Avsenik mlajši. Poleg teh dveh je izdala še pet albumov. Izvaja operno in popularno glasbo. Njen repertoar obsega več kot 350 klasičnih in modernih skladb. Poje v petindvajsetih jezikih in govori več jezikov: angleščino, italijanščino, nizozemščino, nemščino, ruščino. Doslej je imela več kot tisoč nastopov po vsem svetu. Poučuje mlade in predava poslovnežem.

Izdala je knjigo Vdihni življenje s polnimi pljuči (2020), katere velik del je posvečen trinajstim vajam znamenite ruske dihalne telovadbe po metodi A. Strelnikove.

Objava: 3. 8. 2022.

 

POVEZAVA NA AVDIO POSNETEK
POVEZAVA NA VIDEO POSNETEK
https://majamegla.si/wp-content/uploads/2022/07/kvadrat-500x500.png

16. DAN PODJED

Pogovor o vplivu tehnologij, spleta, mobilnih naprav in družbenih omrežij na človeka in družbo. O nastajanju nove kaste svetovnih bogatašev. O družbi nadzora in o zasutosti z informacijami, ko se izgublja sled, kaj je kredibilno in kaj ni, kaj je resnica. O pojavu spletnih vplivnežev in naraščajoči potrebi po razkazovanju. O razraščanju narcisistične družbe, v kateri je narcisizem (četudi je patologija in osebnostna motnja) postal nova normalnost, sprejemljiva in čaščena. O igranju lažnega jaza in naraščajočem spletnem bullyjingu, izživljanju med vrstniki. Pred zasloni preživimo več kot 9 ur! Nismo aktivni in večino časa presedimo. Kakšen sodobni človek nastaja in kakšno je njegovo življenje?

Dan Podjed (1975) je znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko narodopisje pri Znanstveno-raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti in izredni profesor za področje kulturne in socialne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se posveča razmerju med ljudmi in tehnologijami, izolaciji v kriznih časih ter razvoju trajnostnih izdelkov in storitev po meri ljudi. Vodil je več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov.

Leta 2019 je izdal odmevno knjigo Videni, v kateri je pojasnil, zakaj se vse več opazujemo in razkazujemo s pomočjo pametnih telefonov in drugih naprav. Leta 2020 je izšla njegova knjiga Antropologija med štirimi stenami, v kateri je širši javnosti predstavil, kako je spoznaval družbo in sebe med pandemijo covid-19

Objava: 21. 7. 2022.

 

POVEZAVA NA AVDIO POSNETEK
POVEZAVA NA VIDEO POSNETEK
https://majamegla.si/wp-content/uploads/2022/05/Marko-kvadrat-500x500.jpg

15. MARKO PAVLIHA

Pogovor o prebujanju v duhovni svet. Kaj sploh je duhovno? Kako nas brusijo težke preizkušnje otroštva in odraslosti? O spopadu z lastnimi demoni in senčnimi deli svojih osebnosti. O razvijanju drugih kvalitet, ki niso umske, kot sta intuicija in čuječnost. Kako živeti celostno in etično v času ekstremnega narcisizma in patološke sebičnosti?

Marko Pavliha (1962)  je pravnik, profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet, nekdanji poslanec, pisec in publicist. Je avtor ali soavtor 44 knjig, med katerimi so tako strokovne kot tudi literarne. Pavlihizmi in slična čivkanja brez tviterja je knjiga aforizmov, ki nasmejejo. Pritisni na tipko Človek je zbirka že objavljenih kolumen. Nekaj knjig je esejističnih. Dvanajst pred dvanajsto (Ali za norost je zdravilo le modrost) je zbir sedmih esejev, ki se berejo kot nekakšna navodila za moralno in etično življenje v sedanjem svetu. V delu Nismo rojeni le zase razmišlja o temeljnih vrednotah našega bivanja in o vsem, kar v pehanju za materialnim bogastvom, ugledom in prestižem, velikokrat ne znamo ali nočemo videti. Lani je izšla še esejistična zbirka Onkraj materialističnega prepričanja, ki je bila nominirana za Rožančevo nagrado leta 2021.  Je kot preplet duhovnih in znanstvenih spoznanj, modrosti in znanja iz vseh kultur in religij, iz zgodovine in sodobnosti.

Živi na Obali. Kjerkoli je mogoče, omeni svojo ljubo soprogo Ester, hčerko Gajo in sina Benjamina. Tako je bilo tudi v najinem pogovoru. Dogovorila sva se, da se tikava. Občutek domačnosti in bližine je vedno prijeten.

Objava: 6. 7. 2022.

 

POVEZAVA NA AVDIO POSNETEK
POVEZAVA NA VIDEO POSNETEK
https://majamegla.si/wp-content/uploads/2022/05/masa-500x500.jpg

14. MAŠA KAGAO KNEZ

Pogovor o afriškem in sodobnem plesu ter tudi o rasizmu, ksenofobiji, predsodkih in nestrpnosti. Kako je biti Slovenka temnejše polti z gostimi, temnimi, skodranimi lasmi? O opazkah, neumnih vprašanjih, neprimernih dotikih in odraščanju v sredini, kjer si vedno vidno drugačen. Pretemen. In še o poti v Burkino Faso, kjer je spoznala drugi del družine. Tudi tam je bila tujka. Presvetla.

Maša Kagao Knez (1978)  je plesalka, koreografinja, plesna pedagoginja in gledališka ustvarjalka. S plesom je odraščala ob ustvarjalnosti svoje mame, plesalke in koreografinje Jasne Knez. Izobraževala se je na šoli za tradicionalne in sodobne afriške plese v Parizu, diplomirala na Akademiji za ples v Ljubljani in magistrirala na AGRFT (smer umetnost giba). Dobri dve desetletji ustvarja avtorske predstave ter sodeluje s številnimi gledališči in avtorji. V zadnjih letih je stalna sodelavka režiserke Ivane Djilas. Delovala je v kulturno-umetniškem društvu Baobab, s katerim je soustvarjala mednarodni festival afriške kulture Baofest. Od leta 2015 je umetniška direktorica zavoda za kulturne dejavnosti Studio 25, v katerem poučuje sodobni ples in afriške plese.

Ker je temnopolta, četudi hči slovenske matere, rojena in živeča v Sloveniji, se vse življenje sooča s predsodki, stereotipi in rasizmom. Te tematike se je lotila tudi v svoji letošnji zadnji plesni predstavi Črna koža, bele maske, ki je bila premierno uprizorjena v novomeškem Anton Podbevšek Teatru. A nisva začeli  s koncem, temveč sva se najprej odpravili k začetkom, v otroštvo.

Kontakt Maša Kagao Knez

Objava: 22. 6. 2022.

 

POVEZAVA NA AVDIO POSNETEK
POVEZAVA NA VIDEO POSNETEK
https://majamegla.si/wp-content/uploads/2022/05/STANE-500x500.jpg

13. STANE KLEMENC

Pogovor o alpinizmu in osvajanju najvišjih vrhov, o izzivih polarnih pokrajin in ekstremnih podvigih na Everestu, Grenlandiji, Arktiki in severnem tečaju ter južni Antarktiki, pa tudi v Afriki, Novi Gvineji, Patagoniji in Čilu. Vsepovsod je plezal in hodil. Tudi sam! Ker pa je profesionalni  fotograf, je iz odprav prinesel dragoceno zbirko fotografskih pričevanj.

Stane Klemenc (1950) je alpinist, gorski reševalec, gorski vodnik, profesionalni fotograf, kajakaški trener. S plezanjem se je začel ukvarjati pri 20 letih. Stal je na najvišjih vrhovih vseh celin, razen na Everestu. Poskušal ga je osvojiti dvakrat. Leta 1979 so ga ustavile ozebline, leta 1996 pa je sestopil zaradi ozeblin Dava Karničarja, ki je načrtoval smučanje z Everesta (slednjemu je kot prvemu na svetu uspel podvig kasneje leta 2000). Njun predčasen sestop se je zgodil istega dne (!), ko je grozljiv vihar odnesel osem življenj, kar je bilo ekranizirano v filmu Everest iz leta 2015. Takrat sta goro z južne strani naskakovali dve večji odpravi: prva pod vodstvom novozelandskega alpinista Roba Halla, druga pod vodstvom Američana Scotta Fischerja. Oba sta umrla, ko sta v kaosu snežnega meteža skušala rešiti svoje manj izkušene stranke. Stane se je posvetil osvajanju še drugih nedostopnih krajev. Grenlandijo je obiskal na šestih odpravah (prvič leta 1981). Osvojil je njen najvišji vrh in prečil otok z zahodne na vzhodno obalo. Bil je tudi v drugih polarnih pokrajinah: na severnem tečaju (prvi Slovenec, ki ga je osvojil), Antarktiki, v Sibiriji. A tudi v toplih krajih v Novi Gvineji, v puščavi, v Afriki. Podal se je v Peru in na trekingih po Patagoniji na jugu Argentine. Skratka bil je vsepovsod.

Živi v Bohinju. Svoje bogate izkušnje s področja alpinizma in polarnih odprav z dragocenim izborom fotografij  je predstavil v monografijah Ledene sanje in Gore.

Objava: 8. 6. 2022.

 

POVEZAVA NA AVDIO POSNETEK
POVEZAVA NA VIDEO POSNETEK
https://majamegla.si/wp-content/uploads/2022/05/kvadrat-500x500.jpg

12. MARUŠA OBLAK

Pogovor o zahtevnosti in izzivih igralskega poklica, o gledaliških in filmskih vlogah, odlikah dobrih režiserjev, lastnih ustvarjalnih projektih  in o pogumni vlogi matere samohranilke posvojeni nepalski hčerkici.

Maruša Oblak (1966) je gledališka in filmska igralka. Že od konca študija je članica ansambla Slovenskega mladinskega gledališča. Sodelovala je v tradicionalnih, eksperimentalnih in avantgardnih projektih, ki so nastali tako v neodvisnih kot tudi v institucionalnih produkcijah. Od sredine devetdesetih let se je ukvarjala s poučevanjem igre in vodila igralske delavnice in seminarje doma in v tujini. Režirala je nekaj gledaliških projektov. Srečali smo jo tudi v televizijskih filmih in serijah. Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja, med njimi Severjevo nagrado.

22. junija 2016, pri petdesetih letih, je po štirih letih birokratskih zapletov postala mama takrat dveletni siroti Ajušri Rai. Ker je samska, je bila pot do posvojitve zapletena, polna mučnih presenečenj in nenavadnih obratov. Ko je srečala svojo deklico, je bila ta precej bolehna. Kako sta se povezali? Kdaj postaneš mati, četudi v sebi ne nosiš otroka?

Objava: 25. 5. 2022.

 

POVEZAVA NA AVDIO POSNETEK
POVEZAVA NA VIDEO POSNETEK
https://majamegla.si/wp-content/uploads/2022/05/Milena-kvadrat-500x500.jpg

11. MILENA LIPOVŠEK

Pogovor o partnerskih odnosih, o deformiranih vrednotah in nezdravih prepričanjih, problematični komunikaciji (neučinkoviti, odsotni ali konfliktni), neodgovornosti in neodraslosti ter nespoštovanju medsebojnih mej, težavah z denarjem in toksičnih vedenjih.

Dr. Milena Lipovšek (1976) je psihoterapevtka, akademska glasbenica in profesorica flavte. Psihoterapijo je študirala na Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju in Slovenskem inštitutu za psihoterapijo, za tem pa opravila še štiriletni študij integrativne psihoterapije na Inštitutu IPSA v Ljubljani. Ima mednarodno diplomo iz integrativne psihoterapije pri Mednarodni zvezi za integrativno psihoterapijo (IIPA) in pri Evropski zvezi za integrativno psihoterapijo (EAIP). Doktorirala je na Teološki fakulteti na področju družinske in zakonske terapije.

Ima zasebno prakso, v kateri izvaja individualno in partnersko psihoterapijo. Uporablja metode integrativne relacijske, družinske in zakonske ter integrativne gestalt terapije s kreativnimi mediji. Redno se udeležuje evropskih in državnih kongresov, delavnic in seminarjev iz različnih psihoterapevtskih pristopov.

Več o njej in kontakt

Objava: 11. 5. 2022.

 

POVEZAVA NA AVDIO POSNETEK
POVEZAVA NA VIDEO POSNETEK
https://majamegla.si/wp-content/uploads/2022/04/peter-2-kvadrat-500x500.png

10. PETER STANKOVIĆ

Pogovor o popotovanjih in Afriki. Zakaj Afrika? Kako potovati sam? Kakšne so nevarnosti in prednosti?  O izkušnjah, ki jih ne moremo dobiti iz filmov in knjig. Z obiljem zanimivih zgodb.

Dr. Peter Stanković (1970) je profesor na katedri za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede in član Centra za proučevanje kulture in religije. Njegovi področji raziskovanja sta sociološka teorija in kulturne študije, znotraj teh pa film in popularna glasba. Objavljal članke na raznolike teme od stripa, šal, mode, filmov, tudi političnega humorja, kulture prehranjevanja in odnosa Slovencev do športa.V njegovi bibliografiji je zajetna Zgodovina slovenskega celovečernega igranega filma v dveh delih in lani (2021) izdana knjiga Simbolni imaginarij sodobne slovenske narodnozabavne glasbe, ki je sprožila srdite napade in žaljivke. Na družbenih omrežjih je nedavno objavil obsežno besedilo o potovanjih v Afriki in tja sva se v pogovoru tudi podala.

Objava: 27. 4. 2022.

 

POVEZAVA NA AVDIO POSNETEK
POVEZAVA NA VIDEO POSNETEK
https://majamegla.si/wp-content/uploads/2022/04/sandra-kvadrat-500x500.jpg

9. ALEKSANDRA POKORN MEŠKO

Pogovor o čustvih: kaj čustva so in kakšna je njihova funkcija. Kako jih občutiti in primerno izraziti? Kakšne so neprimerne in manipulativne oblike izražanja čustev? Kaj storiti, ko nas preplavi jeza ali strah? Kako ravnati z nemočjo in žalostjo? Kakšen učinek ima v naših življenjih ideologija, da naj bi bili vedno pozitivni?

Aleksandra Pokorn Meško je klinična psihologinja. Po diplomi iz psihologije na Filozofski fakulteti je specializirala iz klinične psihologije na Medicinski fakulteti. Temu je dodala vrsto dodatnih izobraževanj: iz transakcijske analize, kognitivne in vedenjske terapije, nevrolingvistične psihoterapije, hipnoterapije, EMDR in psihoterapije travme, izobraževanje iz psihologije selfov (Voice Dialogue Training). Ima tudi kup certifikatov: je certificirana vedenjsko-kognitivna terapevtka, certificirana transakcijsko-analitična terapevtka, učiteljica in supervizorka transakcijske analize. Vrsto let je delala v Psihiatrični bolnišnici v Begunjah, sedaj pa ima psihoterapijo in psihološka svetovanja za posameznike, pare in družine v zasebni psihološki kliniki Persona.

Najdete jo na centru za psihološko svetovanje Persona.

Objava: 20. 4. 2022.

 

POVEZAVA NA AVDIO POSNETEK
POVEZAVA NA VIDEO POSNETEK
https://majamegla.si/wp-content/uploads/2022/04/Tomaz-kvadrat-500x500.jpg

8. TOMAŽ ERZAR

Pogovor o krščanskih vrednotah v sodobnem času, o sovražnosti in razklanosti v družbi, o travmah pri Slovenci, o medvojnih in povojnih pobojih ter izbrisanih, o agresiji in nasilju v družbi, sovražnem govoru in potlačeni jezi, reševanju konfliktov in sprejemanju drugačnosti, o povezovanju in mostovih.

Dr. Tomaž Erzar (1963) je filozof, psihoterapevt in pedagog. Je redni profesor za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in koordinator doktorskega študija za področje zakonske in družinske terapije. Izdal je knjigi Slovo od Freuda in Duševne motnje, kot soavtor pa je sodeloval pri Teoriji navezanosti in Med dvema ognjema.

Poleg terapij vodi delavnice za preprečevanje nasilja, reševanje konfliktov in obvladovanje jeze. V zadnjem času raziskuje posledice povojne travmatizacije v slovenski družbi in proces odpuščanja.

Objava: 13. 4. 2022.

 

POVEZAVA NA AVDIO POSNETEK
POVEZAVA NA VIDEO POSNETEK
https://majamegla.si/wp-content/uploads/2022/04/Katja-Basic-kvadrat-500x500.jpg

7. KATJA BAŠIČ

Pogovor o spolnih zlorabah, o molku in zanikanju ter o pretresljivih zgodbah iz njene dolgoletne prakse. Kaj vse sodi med spolne zlorabe? Kako jih prepoznati pri otroku in ukrepati? Kakšne so posledice zlorab, kako se z njimi spoprijeti in zaceliti rane? 

Katja Bašič (1946) je legenda. Kriminalistka, ki je prva pogumno javno spregovorila o svoji spolni zlorabi. Leta 1994 je ustanovila Združenje proti spolnemu zlorabljanju, prvo slovensko nevladno organizacijo za pravice zlorabljenih otrok in več desetletij aktivno pomagala ljudem v stiskah. Ima izkušnje in znanje, kot malokdo na tem področju.

Do upokojitve leta 2000 je na policiji opravljala delo kriminalistke, bila voditeljica skupine za mladoletniško prestopništvo in kriminalistična inšpektorica. Leta 1981 je organizirala prva izobraževanja na področju spolnih zlorab, v letu 1988 pa sodelovala pri odprtju prvega SOS telefona za ženske in otroke žrtve nasilja. Leta 1990 je ustanovila Združenje za pomoč ljudem v stiski, telefon ZATE, katerega je vodila do leta 1994 in deluje še danes.

Njeno Združenje proti spolnemu zlorabljanju je bilo namenjeno temu, da se v javnosti odprto spregovori o zlorabah. Dosegli so, da se je v zakonu povišalo sankcije za kazniva dejanja spolnih napadov na otroke iz petih na osem let ter povišalo mejo za mladoletne osebe iz 14  na 15 let. Dosegli so tudi neizbrisanje izrečenih kazenskih sankcij za osumljene kaznivih dejanj spolnih napadov na mladoletne, kar pomeni, da se ob zaposlovanju lahko preveri, če je bil prosilec že obsojen.

Z njenim odhodom Združenje proti spolnemu zlorabljanju ne deluje več. Piše knjigo.

Objava: 6. 4. 2022.

 

POVEZAVA NA AVDIO POSNETEK
POVEZAVA NA VIDEO POSNETEK
https://majamegla.si/wp-content/uploads/2022/03/Iztok-ilc-kvadrat-500x500.jpg

6. IZTOK ILC

Pogovor o japonski kulturi in družbi, ki ima (tako kot naša) visoko stopnjo samomorilnosti in pereč problem izgorelosti na delovnem mestu, vendar tudi čut za skupnost in prefinjeno kulturno tradicijo. Kako prevajati povsem tuje izraze, nenavadne običaje in nam neznane uporabne predmete? Kako razumeti drugo kulturo skozi očala lastne?

Iztok Ilc (1977) je najbolj ploden slovenski prevajalec japonske književnosti, ki je v slovenski jezik prelil besedila mojstrov,  kot so Yukio Mishima, Natsume Soseki, Kenzaburo Oe, Shusaku Endo, Yasunari Kawabata, Hiromi Kawakami. Med njimi je tudi 700 strani dolg roman Kronika ptiča navijalca, pisatelja Harukija Murakamija. Opus šteje 16 iz japonščine prevedenih del. Dopolnjujejo ga prevodi iz francoščine, ki jih tudi ni malo, saj je zagrizel v kar 12 prevodov francoskih del, med njimi je tudi sedmi roman francoskega pisca Michela Houellebecqa z naslovom Serotonin. Na Japonskem je živel leto dni in še nekajkrat po več mesecev.

Objava: 31. 3. 2022.

 

POVEZAVA NA AVDIO POSNETEK
POVEZAVA NA VIDEO POSNETEK
https://majamegla.si/wp-content/uploads/2022/03/Barbara-kvadrat-500x500.jpg

5. BARBARA ČEFERIN

Pogovor o umetniški in reportažni fotografiji, o vodenju zasebne Galerije Fotografija, o umetnosti in pravu v družini številnih pravnikov ter tudi o tem, kako ostati naraven in pristen kljub vplivu in uspehu moža Aleksandra Čeferina.

Barbara Čeferin (1968) je bila fotografinja na Mladini med leti 1989 in 1996 ter od 1996 do 2003 urednica fotografije pri reviji Jana. Objavljala je v večini slovenskih časopisov in revij ter v nekaj hrvaških in srbskih. Fotografirala je za več slovenskih gledališč (Koreodrama, SNG Drama, Glej, Slovensko mladinsko gledališče, Mestno gledališče ljubljansko), trenutno sodeluje z novomeškim Anton Podbevšek teaterom (APT).

Leta 2003 je v Ljubljani ustanovila zasebno Galerijo Fotografija, ki je  specializirana za umetniško fotografijo v Sloveniji. Galerija je prodajna s knjigarno in bogatim razstavnim programom. Slovenske fotografe zastopa doma in v tujini ter gostuje na številnih mednarodnih fotografskih sejmih.

Je mati treh hčera. Z Aleksandrom Čeferinom sta poročena že dvajset let.

Poiščite jo na spletni strani Galerija Fotografija.

Objava: 23. 3. 2022.

 

POVEZAVA NA AVDIO POSNETEK
POVEZAVA NA VIDEO POSNETEK
https://majamegla.si/wp-content/uploads/2022/03/IMG_4124-KVADRAT-500x500.jpg

4. LEON MAGDALENC

Pogovor o veščinah javnega nastopanja, o tremi in humorju, o ubesedovanju, barvi glasu in govorici telesa, o dolgočasnih stereotipnih držah in privlačni avtentičnosti z obiljem trikov in nasvetov, kako se čim bolje odrezati na odrih.

Leon Magdalenc (1959) je novinar, nekdanji voditelj oddaje Studio City in dolgoletni kolumnist časnika Dnevnik. Lotil se je celo dramaturgije v predstavi Pohujšanje v kotlini barjanski. Je strasten golfist in potovalec. Ob šestdesetletnici je izdal izbor kolumen v svoji drugi knjigi z naslovom 60/100 (100 tekstov za 60 let). Njegova prva knjiga nosi naslov ABC javnega nastopanja. Je namreč trener javnega nastopanja.

Objava: 16. 3. 2022.

 

POVEZAVA NA AVDIO POSNETEK
POVEZAVA NA VIDEO POSNETEK
https://majamegla.si/wp-content/uploads/2022/03/Tina-Chen-kvadrat-500x500.jpg

3. TINA IN CHEN

Pogovor o tradicionalni kitajski medicini in njenemu sistemu ohranjanja zdravja, o taj čiju in či gongu. 

Chen Shining (beri Čen Šining), ki je po izobrazbi inženir strojništva, je kitajski mojster taj čija (taijiquana). Od devetih stopenj oz. duanov znanja borilnih veščin taj čija je nosilec mojstrske sedme stopnje, ki jo je pridobil pred zahtevno kitajsko državno komisijo za borilne veščine (Vušu) v Pekingu. Shi ning v njegovem imenu pomeni mir sveta. Odraščal je v kitajskem Šanghaju. Oče je bil profesor na univerzi, kjer so poučevali tradicionalne kitajske borilne veščine, mama pa je kot profesorica na isti univerzi predavala o njihovih filozofskih vidik. Oba starša sta že od malega vadila taj či in či gong (qigong). Tudi Chen je začel s kitajskimi borilnimi veščinami že v rani mladosti, se učil od staršev ter uril pri različnih učiteljih in mojstrih na Kitajskem. Taj či in či gong v Sloveniji poučuje že več kot 30 let.

Tina Hribar je diplomirana sociologinja, ki je s či gongom in taj čijem začela pri 34 letih. Je dobitnica osmih zlatih medalj v zdravilnem či gongu. Je dolgoletna učiteljica taj čija in či gonga ter voditeljica inštruktorjev či gonga v Sloveniji.

Poiščite ju na spletni strani Taijiquan & Qigong Slovenija.

Objava: 9. 3. 2022.

 

POVEZAVA NA AVDIO POSNETEK
POVEZAVA NA VIDEO POSNETEK
https://majamegla.si/wp-content/uploads/2022/02/2.-Matej-Gobec-500x500.jpg

2. MATEJ GOBEC

Pogovor o zvoku in frekvencah, o možganskih valovih in zdravilni moči glasbe, o izsledkih novejših raziskav in o terapevtskih učinkih zvoka, o binauralnih tonih in harmoniziranju z glasbo.

Matej Gobec je studijski inženir in glasbeni producent. Začel je kot kitarist v bendu in že pri 14 letih navijal gumbe na mešalnih mizah. Delal je s številnimi domačimi  in tujimi bendi. Za sabo ima več kot 20 let izkušenj s pripravo zvoka tako na koncertih kot tudi v glasbenih studijih. Svoj studio ima v Ljubljani.  Predava na programu United POP, ki deluje v 25 mestih v okviru Univerze zahodni London (West London University).  Je avdio inženir in tonski tehnik pri skupini Laibach. Z njimi je bil leta 2015 v Severni Koreji, kjer je bilo najverjetneje oblikovanje zvoka eno najtežjih in najbolj iznajdljivih v njegovi karieri. S turnejo sva pogovor tudi začela.

Objava: 2. 3. 2022.

 

POVEZAVA NA AVDIO POSNETEK
POVEZAVA NA VIDEO POSNETEK
https://majamegla.si/wp-content/uploads/2022/02/1.-Tina-Kosir-500x500.jpg

1. Tina Košir

Pogovor o jogi in preprekah v vadbi, o ljubeči prisotnosti, duhovnosti in indijskih ašramih s tehnikami za revitalizacijo, ki jih lahko uporabimo v pisarnah.

Tina Košir (1982) je študirala primerjalno književnosti in filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Diplomirala (Bhagavatgita) in doktorirala (kašmirski šivaizem) je iz indijske duhovne in kulturne tradicije ter za svoje diplomsko delo prejela študentsko Prešernovo nagrado. Spoznali smo jo kot voditeljico oddaje Knjiga mene briga na TV Slovenija in strastno bralko. Je mlajša hčerka Mance Košir in z njima smo pogovor tudi začeli.

Z jogo in meditacijo se ukvarja 20 let. Pri devetnajstih letih je stopila na pot Biharske šole joge ter se dvanajst let učila pri indijski učiteljici Swami Vishwashakti Saraswati v ljubljanskem Tara Yoga Centru. Večkrat je po nekaj tednov bivala v indijskih ašramih in se udeležila številnih mednarodnih srečanj ter izobraževanj. Jogo tudi poučuje.

Poiščite jo na spletni strani Tina Košir.

Objava 22. 2. 2022.

 

POVEZAVA NA AVDIO POSNETEK
POVEZAVA NA VIDEO POSNETEK