Dnevnik, kolumna, maj: Radikalizirani v brezčutnost

Radikalizirani v brezčutnost

Sem socialističen otrok. Vzgajali so nas v vrednotah bratstva in enotnosti. Ne vem, kakšne so vrednote današnjega časa, kajti pohlep in povzpetništvo, manipulacije in laži, primitivizem in plehkost, razčlovečenost in brezčutnost, ki se kot gnojnica zlivajo po sodobni družbi, med vrednote ne sodijo. So lastnosti, ki ustvarjajo diaboličen svet.

Delavcem recimo grozijo, jim odrekajo pitje vode in jih pretepajo. Kmetijo Bobnar iz Spodnjega Brnika je že septembra lani inšpektorat za delo kazensko ovadil na državnem tožilstvu zaradi kršitev temeljnih pravic delavcev. 21 indijskih in nepalskih delavcev je spalo v sobi, ki je bila nad zalogami nafte in bencina. Koga briga, če bi jih razneslo. Med delom na polju, za katerega so bili plačani štiri evre na uro, jim ni bilo dovoljeno piti vode. Gnali so jih kot kljuseta. Delali so od zore do trde noči. Te dni so iz iste kmetije prišli v javnost posnetki delovodij, ki so delavcem grozili in z njimi fizično obračunavali. Te slovenske pošasti se grejo kapitalizem v sužnjelastniški obliki, kot bi živeli pred dvema stoletjema na južnoameriških plantažah. Bobnarjem bi morali trajno prepovedati zaposlovanje tuje delovne sile.

Žal so le brutalna verzija izkoriščevalcev. Bolj spolirani so vsepovsod okoli nas. V svoje žepe si poskušajo natlačiti čim več denarja, kar storijo s poceni delovno silo, ki jo čim bolj obremenijo. Recimo voznike avtobusov. Ko je nedavno v centru Ljubljane avtobus mestnega potniškega prometa do smrti povozil mlado peško, sta se bes in ogorčenje javnosti zlila (vsaj na družbenih omrežjih) zgolj na voznike. Kaj pa delovne razmere? V Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije že leta opozarjajo, da so vozniki na robu zmogljivosti. »Štejejo le kilometri, urniki, prihranki in polni avtobusi«, so zapisali po nesreči. V imenu dobička (ne varnosti) delodajalci sledijo le mantri »več, hitreje, ceneje«. Javni prevoz pa ne sme biti vir dobičkov, temveč storitev v službi ljudi. Bili so pretreseni zaradi dogodka, ne pa tudi nekateri očividci nesreče, ki so jo snemali, fotografirali, gledali pod avtobus in se celo smejali.

So ti judje topi? Mar jih zanimajo le še oni sami, užitek in slava, steroidi za močne mišice in botoks za debele ustnice? So pač proizvodi časa, ki ga poganja pohlep. Ta je nenasiten je in proizvaja permanentno nezadovoljstvo, slo po še več. S tem sicer poganja ekonomijo, vendar proizvaja razčlovečenost, ker spodbuja sebičnost in izkoriščanje, tekmovalnost in ne sodelovanje. Odnosi postanejo le sredstvo za dosego določenega cilja, koristni kontakti in karierne investicije. Psihološko je pohlepnost odraz notranje praznine posameznika, ki jo poskuša zapolniti s posedovanjem, statusom, nadzorom, z dominacijo. Kleč pa je, da praznina ostane prazna in so potrebne neprestano nove doze oblasti, dominacije in cvenka. Če ne gre s poštenimi, se uporabi goljufiva sredstva, zavajajoče laži, tuje obveščevalne službe, ščuvanje človeka proti človeku, netenje sovraštva. Ti lažnivci in goljufi se do oblasti dokopljejo s tem, da zavajajo in manipulirajo, ob tem pa gledajo v oči ne enemu, temveč celotni javnosti. Brez vesti. Brez morale. Brez dostojanstva. Stevanović, ta kaznovani goljuf, ki je postal predsednik parlamenta, je pred volitvami volivce zavajal z overjenim podpisom, da nečesa ne bo storil, in je nato, ko je bil izvoljen, storil prav to. Logar tudi. »Če ni zagotovljene politične širine, mi ne sodelujemo v takšni koaliciji,« je zatrjeval kot skrhana lajna. Nato je naredil natanko to, kar je obljubljal, da ne bo.

Ja, demokracija ima tudi svoje temne strani! Po demokratični poti so z volitvami prišli na oblast voditelji, kot je bil Adolf Hitler, nato pa postopoma ali hitro razgradili institucije, si podredili sodstvo, medije in državni aparat ter se povsem polastili oblasti. Demokracija naj bi bila vladavina demosa, ljudstva, vendar niti to ni. Poglejmo si zavajajočo frazo v številkah. Na zadnjih volitvah je SDS prejela 328.923 glasov, NSi s sateliti 109.201, Demokrati Anžeta Logarja 78.902 in Resni.ca 64.799 glasov. Skupaj torej 581.825 glasov, kar je v Sloveniji z 1.698.352 volilnimi upravičenci tretjina volilnih upravičencev. Volja tretjine naj bi sedaj zavladala večini? Tiste manj izobražene, kot kažejo statistike. SDS je zgodovinsko ena od ključnih političnih izbir za volivce z osnovno šolo ali manj od nje.

Živimo v bizarnih časih. Genocid nad Palestinci, ki je hujši od holokavsta in traja vse od Nakbe leta 1948, spremljamo v živo prav vsak dan. Ljudje vidijo trpljenje in preganjanje civilistov, namensko in ciljno pobijanje otrok, novinarjev, zdravnikov, vendar ostanejo ravnodušni, kot so brezčutni ob nasilju in izkoriščanju delavcev ali snemanju nesreče, namesto nudenja pomoči. Smo znoreli ali smo od nekdaj nori? »Svet se ne deli več na leve in desne«, je rekla ob nedavnem obisku v Sloveniji ameriško-palestinska pisateljica Susan Abulhawa, avtorica v slovenščino prevedene uspešnice Jutra v Dženinu, pretresljive zgodbe o palestinski kalvariji. »Deli se preprosto le še na tiste, ki so jim te stvari sprejemljive, in tiste, ki jim niso.«

Zoperstaviti se pohlepu, tudi lastnemu, ga obrzdati in omejiti, je danes najmočnejša gesta družbenega upora! Nosilci plemenitosti in razvoja so ljudje, ki jih ni mogoče kupiti, ljudje srčnosti in solidarnosti. Tisti, ki niso radikalizirani v brezčutnost.