Dnevnik, kolumna, julij: Cesta, ki ne vodi nikamor

Cesta, ki ne vodi nikamor

Domoljubje. Veliko praznih besed o ljubezni do domovine smo slišali po koncertu proustaškega Thompsona v Zagrebu. Vsekakor to ni udrihanje po umetnikih in kulturi (z referendumi in hujskanji zoper njih). Tudi ne omalovaževalno razvrednotenje slovenskih pevcev, da sicer pojejo lepo, vendar v primerjavi s Thompsonom nimajo talenta (ko bi vsaj šlo zgolj za slab okus in ne tudi za ideološke premise). Tista politika, ki to počne, ni domoljubna. Kdor ljubi domovino, ljubi njeno kulturo, umetnost in jezik. Spoštuje umetnike in intelektualce. Skrbi za naravo, posebno tisto, ki je najstrožje varovana, recimo v Triglavskem narodnem parku. Ne mesari po njej, kot se je zgodilo nedavno v Gozd Martuljku.

Ta leži v Triglavskem narodnem parku in je eden od najbolj čarobnih in neokrnjenih biserov našega alpskega sveta. Iz vasice vodi priljubljena pohodna pot ob Martuljščici proti kanjonu in slapovom ter se vzpne proti Ingotovi koči in mogočnemu Špiku, ki bdi nad dolino kot skrivnostna piramida. Nedavno so to idilično pešpot ob široki beli strugi Martuljščice razširili v cesto in jo prekrili z debelo plastjo temno sivega peska, ki deluje kot frezan asfalt. Zakaj, saj ne vodi nikamor? Tudi široka struga je bila prerita in na njej narejena več kot sto metrov dolga cesta vse do Save Dolinke. Tam, kjer so se ti posegi odvijali, je od daleč viden znak, da gre za »varstveno območje«. Kdo je to storil in zakaj? Vprašanja sem naslovila na več institucij. Iz občine Kranjska Gora so poslali odgovore, ki jih je zanje pripravil Zavod za gozdove Slovenije (območna enota Bled). Pojasnili so, da je bila pot poškodovana v poplavah leta 2023 (kar je res). Na podlagi popisane škode so bila občini dodeljena sredstva, »s strani lastnikov gozdov pa izražena želja po čimprejšnji sanaciji poškodb.« Kdo so lastniki gozdov ob sedanji cesti, ki ne vodi nikamor? Ker nisem pravna oseba, me spletna stran ni spustila do kranjskogorske zemljiške knjige. Najverjetneje je Škofija Novo mesto saj ima na teh področjih (Gozd Martuljek, Karavanke, Radovna in Mežaklja) preko 4.000 hektarov gozdov. So cesto naredili zanjo? Vsekakor za lastnike gozdov, saj je omenjena gozdna cesta, kot so odgovorili na Zavodu za gozdove Slovenije, namenjena gospodarjenju z gozdom.

In tu je kleč. Nekdanji poti, po kateri sem hodila zadnjih petnajst let in jo dobro poznam, ne bi mogli reči gozdna cesta. Bila je gozdna pešpot. Sedaj so jo (za nekoga) razširili in prekrili s temnim sivim peskom ob široki beli strugi, kar ni samo neprimerna estetska odločitev. V Javnem zavodu Triglavski narodni park so ugotovili, da je zaradi neprimerne izvedbe posegov v strugo potoka Martuljek in strojnega mulčenja lesne vegetacije na približno 250 metrov dolgem odseku gozdne ceste ob vodotoku na vsaj sedmih lokacijah znanih rastišč lepega čeveljca (Cypripedium calceolus) prišlo do uničenja rastlin ali nepopravljivih poškodb njihovega habitata. Ker posamezna rastišča v Martuljku redno spremljajo od leta 2012, imajo zbrano natančno dokumentacijo in je naravovarstvena spornost izvedenega posega nedvoumna. Lepi čeveljc je v Republiki Sloveniji strogo zavarovana prosto živeča rastlinska vrsta, prav tako je predmet varstva v okviru ratificiranih mednarodnih pogodb in skupne evropske zakonodaje, pri čemer je Javni zavod Triglavski narodni park kot upravljavec narodnega parka odgovoren za vzdrževanje ugodnega stanja populacij. S primerom so zato seznanili Inšpekcijo za naravne vire in rudarstvo, ki je uvedla prekrškovni postopek zoper odgovorno osebo, ki je dopustila izvedbo del na zemljišču s parcelno številko 687/5, k. o. 2170 Gozd, v času med 28. majem in 12. junijem 2025.

Kako se je to sploh lahko zgodilo? Graditve objektov in druge posege v prostor ureja gradbena (Gradbeni zakon) in prostorska zakonodaja (Zakon o urejanju prostora), na območjih, pomembnih za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine, pa še posebna varstvena zakonodaja. Povsod v Sloveniji je za graditev objektov in druge posege v prostor treba pridobiti ustrezna soglasja in upravna dovoljenja. V Triglavskem narodnem parku je gradnja določenih vrst objektov in posegov prepovedana ali omejena (Zakon o Triglavskem narodnem parku, Načrt upravljanja narodnega parka). Za posege v gozd oziroma gozdni prostor je treba (poleg naravovarstvenih in kulturno-varstvenih pogojev, soglasij ali mnenj) pridobiti soglasje za poseg v gozd, za posege v vodna ali priobalna zemljišča vodno soglasje in za posege v varovalne pasove javne infrastrukture še soglasje upravljavcev gospodarske javne infrastrukture. Na Zavodu za gozdove Slovenije (območna enota Bled) menijo drugače. Po njihovem za sanacijo gozdne ceste niso bila potrebna posebna soglasja (sklicujejo se na člene zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po poplavah).

Četudi bi bile sanacije poti potrebne, se zaradi njih ne uniči varovane rastline in skazi neokrnjena narava. Prednostno se morajo uporabljati materiali, značilni za narodni park. Komu se je utrnila ideja, da ob široko belo peščeno strugo navozi temno sivi pesek? Domoljubje niso samo čustvene vezi z domovino. Odraža se v skrbi za naravo, kulturo in jezik ter v delovanju za dobrobit skupnosti. Narodni park je naše skupno bogastvo, zato cesta do gozdov in gospodarjenja z njimi ne more postati pomembnejša od ohranjanja in varovanja zaščitene narave.