Dnevnik, kolumna, september: Frankensteinova pošast

Frankensteinova pošast

»Palestinci so postali Frankensteinova pošast, sestavljena iz disfunkcije, demagogije, kratkovidnosti in mita – ter gojena v močvari, kjer laži in histerija uničujejo razum. Nič boljšega se ne bo pojavilo, dokler ne boste pomagali zabiti kola skozi njeno srce.« Citat iz besedila, ki demonizira celo ljudstvo in opravičuje njegovo iztrebljanje, je bil objavljen lani poleti na družbenem omrežju Judovskega kulturnega centra. Gre za zasebno ustanovo, katere direktor je sočasno tudi direktor Mini teatra, druge kulturne ustanove, ki že vrsto let prireja Festival Hiša strpnosti. Ne verjamem ljudem, katerih besede so drugačne od njihovih dejanj. Strpnost pač ne gre skupaj z rasističnimi besedili, ki opravičujejo genocid.

Kdo so Judovski kulturni center? Razjasnimo si najprej hobotnico institucij. V Sloveniji imamo dve verski organizaciji, ki predstavljata Jude: Judovsko skupnost Slovenije in Liberalno judovsko skupnost. Prva pravi, da je »edina legitimna predstavnica slovenskih Judov«. Na družbenem omrežju objavlja izključno proizraelsko vojno propagando, kot je portret enega od več kot 250 ubitih mladih novinarjev v Gazi, ki je prekrit z napisom: »Eliminiran«. Drugo versko skupnost, Liberalno judovsko skupnost, je soustanovil Robert Waltl. Poleg nje je direktor še dveh zasebnih kulturnih institucij, Mini teatra in že omenjenega Judovskega kulturnega centra. Ko je ustanovil slednjega, so mu prvi (Judovska skupnost Slovenije) javno očitali, da dela iz holokavsta biznis in oporekali njegovemu judovstvu. Tudi na Koroškem, od koder prihaja, trdijo, da njegova družina ni judovska. V judovstvo je prestopil nedavno, ko je opravil obred gijur in z njim postal polnopraven Jud. Je t.i. prozelit, nejud, ki se je spreobrnil.

Seveda s tem ni nič narobe. Pridruži se katerikoli religiji. Tudi ustanovitev nove verske skupnosti ni sporna in njeno objavljanje verskih vsebin. Manipulativna kalnost pa nastane, ko se začne mešati zasebno z javnim ter kultura s politiko in religijo. Judovski kulturni center na družbenih omrežjih objavlja tako proizraelsko propagando kot tudi besedila s sovražnim govorom (npr. tekst Zakaj so me muslimani naredili islamofobičnega) in verske vsebine (praznovanja v sinagogi). Med temi novicami se je junija letos znašel napis Izrael, okrašen s srčki. Objavljen je bil za tem, ko so Izraelci v Iranu ubili deset jedrskih znanstvenikov z njihovimi družinami vred, ženami in štirinajstimi otroci, v Gazi pa so načrtno vsak dan sadistično pobijali sestradane v vrstah za hrano. Kaj od tega zasluži srčke? Promocija religije in politike rasističnega genocidnega režima ne sodi v kulturno ustanovo, četudi je zasebna, saj Judovski kulturni center za delovanje prejema javna sredstva (po podatkih Erar je doslej dobil od Mestne občine Ljubljana 100.250 evrov, od Ministrstva za kulturo 9.226 evrov, od Turizma Ljubljana 9.000 evrov).

Tudi sramotilni stebri in grožnje ne sodijo v kulturo z vsakič istimi prijemi ustrahovanja. Na profilu Judovskega kulturnega centra objavijo portrete oseb z njihovimi polnimi imeni, ki se jih obtoži antisemitizma, čemur sledi zasebno nadlegovanje neznanih ljudi. Zakaj? Kaj so zakrivili? Eden sarkastično pripombo, s katero se je obregnil ob dvoličnost , da rasistično besedilo o Palestincih kot Frankensteinovi pošasti (ki ji je potrebno zasaditi kol v srce) deli organizator Festivala Hiša strpnosti. Knjižnica v Slovenj Gradcu je grešila z razstavo lokalnega ustvarjalca. Na eni od slik je bila karikatura opustošenega mesta z deklico, po kateri stegujeta roke dva moška. Američan je prepoznan po zastavi, Izraelec po velikem nosu. Ker so veliki nosovi značilni za karikature, ki so jih za smešenje Judov uporabljali nacisti, so (najverjetneje zato) sledili besni klici v knjižnico, pritožba na občino, na Ministrstvo za kulturo, prijava na policijo, obisk policije, objava na sramotilnem stebru in nadlegovanja neznancev. Spoštujem njihovo občutljivost, ne razumem pa, da je nos bolj pomemben od sporočila o trpljenju otrok v Gazi, ki ga povzročata dve strani, ameriška in izraelska. Nismo še pozabili lanskega poskusa, da izraelska ambasada v prostorih Mini teatra za novinarje in poslance prikaže propagandni film, ki so ga na pritisk javnosti umaknili zaradi »tehničnih težav«. Takrat je Waltl poslanko Levice obtožil antisemitizma in za tem še mnoge. Gre za najpogostejše orodje za diskreditacijo in utišanje kritik. Kakšen absurd! Med tistimi, ki se zavzemajo za zaustavitev pobijanja otrok in nasprotujejo genocidu, res ni iskati antisemitov.

Na spletni strani Judovskega kulturnega centra beremo: »Verjamemo, da bo poglobljeno preučevanje holokavsta ljudem vzbudilo razmislek o uporabi in zlorabi moči, pa tudi o vlogah in odgovornostih posameznikov, organizacij in narodov, ko se soočajo s kršitvami človekovih pravic; in prispevajo k boljšemu razumevanju možnosti ponovitve genocida v sodobnem svetu.« Hej, imate na očeh plašnice? Genocid se odvija ta trenutek pri vas doma, v Izraelu. Vaši sionacistični zločinci iztrebljajo Palestince, ker menijo, da »za njih ni mesta pod nebom« (Bezalel Smotrich, član vojnega kabineta). O njih govorijo kot o »živalih« (Dan Gillerman,nekdanji izraelski veleposlanik pri OZN ter Yoav Gallant, nekdanji obrambni minister). Pri vas so Frankensteinova pošast. Razlike ni. Oboji jih razčlovečite.