Dnevnik, kolumna, november: Na jugovzhodu nič novega

Na jugovzhodu nič novega

V zgroženosti nad brutalnostjo novomeškega umora poskušamo osvetliti vse, kar bi nam pomagalo razumeti, zakaj smo prišli sem, kjer smo. Govorimo o »romskem vprašanju«, četudi bi morali o kriminalu (majhnem in velikem!), o nasilju (verbalnem in fizičnem), o ustrahovanju (na ulicah in na družbenih omrežjih), o podžiganju sovraštva (do Romov, tujcev, drugače mislečih in političnih nasprotnikov), o socialnih pravicah (vendar tudi o dolžnostih), o (ne)učinkovitosti policije in pravosodja ter o tem, da bi morali zakoni veljati za vse enako.

Že pred dvema desetletjema je počilo. Takrat je zloglasna romska družina Strojan zastraševala na področju Zagradca in Ambrusa, kjer je živela v nelegalnem naselju. Niso samo skrivoma kradli, temveč so na cestah ustavljali vozila in zahtevali denar. Policija je med leti 2004 in 2006 zabeležila več kot sto kaznivih ovadb in številne kršitve javnega reda. In ko so decembra 2006 hoteli postaviti nove zabojnike za bivanje, so prebivalci ponoreli in zaprli cesto. Strojanove so preselili v Roje pri Ljubljani (v času vlade Janeza Janše v letih od 2004 do 2008) in sedaj težijo tam. Leta 2008 so jih osumili več hudih kaznivih dejanj izsiljevanja, hudih telesnih poškodb in tatvin, leto kasneje so se pretepali na sodišču, letos julija pa so brutalno pretepli 72-letnega kmeta, ki je na svoji zemlji obdeloval plevel. Ko so prišli v Roje, jih je bilo trideset, danes jih je sto. Večina je na socialni pomoči, nihče ni zaposlen, mnogi so za rešetkami. Se je kaj doseglo z njihovo premestitvijo? Nič, le težave so premestili iz ene lokacije na drugo.

V tistih letih so bili tudi Romi tarče nasilja. Leta 2005 (v času Janševe vlade) je v novomeškem romskem naselju Brezje bomba poškodovala žensko. Mesec dni pozneje sta v Dobruški vasi eksplodirali še dve bombi. Prileteli sta skozi okno hiše, umorili mater in hčer. Osumljenci zločina so bili sprva obsojeni, nato pa je kazenski spis štirikrat (!) romal na višje sodišče in dvakrat (!) na vrhovno. Na tej poti so bile tako razsodbe o krivdi kot oprostilne sodbe. Po desetih letih sodnega nategovanja so bili osumljenci oproščeni. Kdo je potem zakrivil umore? Zaradi takšnih dogodkov je Rome te dni upravičeno strah. Na novomeškem zborovanju so se po okrutni smrti Aleša Šutarja na žalostne, besne in prestrašene krajane (razburkanost čustev je razumljiva) nalepili skrajneži s svastikami na rokah in z gesli, kot so »Ubij Cigana«, »Cigo na verigo«, »Vsi tujci ven«. Žal so o tem poročali le tuji mediji.

Romske težave so stare desetletja! Oni in mi! Kot bi reševali plesen, ki je napadla zdravo drevo naroda. Ko se je po Aleševi smrti pripravljalo ukrepe, ni bil k mizi povabljen niti eden od romskih svétnikov. Ostali so oni tam, tisti drugi. Mi pa, iz svetega debla naroda, ki nismo iz strok ali na položajih odločanja (kot so predsedniki vlad, ministri, državni poslanci in mestni svetniki, župani, sodniki, inšpektorji, policaji, ravnatelji šol, socialni delavci), imamo le nešteto vprašanj. Kaj ste delali doslej? Kako je mogoče, da so pri romskem naselju Brezje te dni ustavili voznika (le enega od ducata podobnih) z več kot deset tisoč evrov neplačanih kazni? Prekrški nimajo posledic? In tudi ne mladoletne nosečnosti? Po besedah novomeškega župana sta v osnovni šoli dve noseči deklici, prva v petem in druga v šestem razredu (v novomeški porodnišnici je letos rodilo že 15 mladoletnic, lani 12, leta 2021 pa kar 21). Po kazenskem zakoniku se tistega, ki spolno občuje z osebo, ki še ni stara petnajst let, kaznuje z zaporom od treh do osmih let. So storilci za zapahi? Dalje: kako lahko otroci nekaznovano ne hodijo v osnovno šolo, ki je obvezna? Gre za prekršek, ki ga na podlagi prijave šole obravnava inšpektorat. Mar to počnejo? Globa je 500 do 1000 evrov. Kdor je ne plača, jo lahko odsluži v zaporu. Zakaj zlorabljeni in zanemarjeni romski otroci niso odvzeti in zaščiteni, storilci pa kaznovani? Po zakonu se starše ali skrbnike, ki hudo kršijo svoje dolžnosti do mladoletne osebe, kaznuje z zaporom do treh let. Zakaj je večina Romov na socialni pomoči in niso zaposleni; je lahko kaj bolj brezplodnega in destruktivnega? Zakaj se dopušča ustrahovanja in majhne kraje: romski pretepači hodijo v trgovine, lokale, knjižnice in zahtevajo 50 evrov. Krajani jim jih dajo, da nimajo težav, ker vejo, kje živijo. Kako obravnavajo mladoletno nasilništvo? Mulci sledijo zgledom starejših: pridejo v trgovino, odprejo škatlo s keksi, jih pomečejo po tleh, prodajalke pa si ne upajo niti pisniti. Kaj so doslej v posameznih občinah z romskim prebivalstvom storili župani, ki so prejeli znatna sredstva za reševanje romske problematike? Govorimo o milijonih! Če imamo na ta vprašanja jasne odgovore in vse potrebne vzvode ukrepanja, zakaj se jih ne uporabi? In če jih nimamo, zakaj se jih ne vzpostavi?

Ja, imamo problem. Ne samo zato, ker so nekatere romske tolpe tesno povezane z organiziranim kriminalom (droge, orožje, prekupčevanja), temveč ker imamo pred težkokategorniki (korupcijo, belimi ovratniki, narkomafijo, nepremičninskimi pralnicami denarja), zarite glave v pesek. Kar vidimo kot problem v romski skupnosti (nasilje, kriminal), razkraja tudi širšo slovensko družbo. Romi so naša projekcija. Zrcalo. Med kriminalom slovenskih gospodov s kravatami in romskimi kriminalci je razlika le v tem, da prvi obračajo več denarja.